Skip to main content

Novica

Znanje brez meja

Ljubljana, 16. 4. 2021 - Vabimo vas na ogled razstave Znanje brez meja v avlah Kemijskega inštituta. Gre za del razstave Tehniškega muzeja Slovenije, kjer je predstavljen izbor šestih uspešnih znanstvenic in znanstvenikov s področij znanosti in tehnike, ki so iz različnih razlogov odšli v širni svet ali jih je pot zanesla k nam. Izpostavljeni so dosežki, na katere je vplival odhod na tuje in katerih rezultati so vidni še danes.

Ogledate si lahko življenjske zgodbe razsvetljenca Sigmunda (Žiga) Zoisa, naravovarstvenice Angele Piskernik, soustanovitelja Instituta »Jožef Stefan« Antona Peterlina, elektrotehnika Aleša Strojnika, Nobelovega nagrajenca Friderika Pregla in soustvarjalca Silicijeve doline Franceta Rodeta.

Z razstavo Znanje brez meja so v Tehniškem muzeju Slovenije želeli opozoriti na pogosto zapostavljen pozitivni vpliv migracij na naša življenja in družbo. Vsak izmed predstavljenih znanstvenikov je povezan z migracijami, kar je na njihovemu delu in življenju pustilo neizbrisen pečat. Vzrokov na tem mestu namenoma ne analizirajo, ugotavljajo le, od kod in kam so prihajali in odhajali. Nekateri so iz Slovenije odšli, drugi so iz tujine prišli k nam. So pa tudi taki, ki se jim za »odhod« na tuje sploh ni bilo treba seliti – spremenile so se le meje, kajti države so propadale in nastajale so nove.

Znanje je tisto, ki je vedno prehajalo vsakršne meje, dejanske in še večkrat navidezne. In znanstveniki so tisti, ki si drznejo iti (pogledati) onkraj domačega, znanega in varnega. Sposobni so preseči vse meje, edina meja je njihovo (ne)znanje. S pomočjo zanimivih življenjskih zgodb, podkrepljenih z bogatim gradivom, v Tehniškem muzeju Slovenije želijo izpostaviti pozitivni vpliv migracij na našo družbo.

Razstava je na ogled od 16. aprila 2021 dalje.

 

Preglova aparatura za mikroanalizo
V preteklosti se je večkrat spraševalo o Preglovem odnosu do slovenstva in slovenskega. Neizpodbitno dejstvo pa je, da se je oddolžil tudi univerzi v rojstnem mestu Ljubljani in ji okoli leta 1925 poklonil repliko svoje aparature za mikroanalizo. Del te aparature sedaj hrani Pedagoška fakulteta UL, drugi del je žal izgubljen. Foto: Tamino Petelinšek/STA
 

Del zapuščine Angele Piskernik

Očala, ki jih hrani Arhiv RS in knjiga Ključ za določanje cvetnic in praprotnic, ki je last Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Foto: Tamino Petelinšek/STA

 

Razstavo je oblikoval Miha Turšič.

 

 

Mineral zoisit. Prirodoslovni muzej Slovenije. Foto: Tamino Petelinšek/STA
 

 

 

 

Foto: arhiv KI

Kemijski inštitut, ki se ponaša z več kot 75-letno tradicijo in znanstveno odličnostjo, v slovenskem raziskovalnem…
Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije bo vzpostavljen z namenom zagotavljanja…
Edinstvena zgradba fosfolipaze C iz Listeria monocytogenes Listerioza je ena najsmrtonosnejših bolezni, katere…
Kemijski nadzor delovanja človeških celic igra pomembno vlogo pri zasnovi novih genskih in celičnih terapij, saj omogoča…
Raziskovalci Kemijskega inštituta poročajo o znanstvenem napredku na področju tehnologije urejanja genoma. Izboljšali so…
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava