Skip to main content

Novica

Znanost ali družina? Moramo res izbirati?

 

Ljubljana, 11. marec 2019 - Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk smo na Kemijskem inštitutu  v okviru projekta PLOTINA pripravili okroglo mizo z naslovom 'Znanost ali družina? Moramo res izbirati?'. Kot rdečo nit smo si zastavili vprašanje, s kakšnimi ovirami in miti se srečujemo na različnih stopnjah raziskovalne kariere. V tem kontekstu nas je zanimalo predvsem, ali je ob družinskih obveznostih mogoče začeti in predvsem obdržati kariero v znanosti? Gre za temo, ki se pogosto smatra za žensko, a zadeva tudi vse več moških, ki jim družina predstavlja vrednoto.

 

 

K razpravi smo povabili izr. prof. dr. Marto Klanjšek Gunde (KI), dr. Emo Žagar (KI), dr. Jerneja Stareta (KI), doc. dr. Matjaža Kljuna (UP FAMNIT), asist. Saro Zupan (UP FAMNIT) in Liljano Rušnjak (NLZOH). Okroglo mizo je vodila dr. Mojca Dušica Zajc iz projektne pisarne Kemijskega inštituta, ki je tudi koordinatorka projekta Plotina. Goste in udeležence okrogle mize pa je uvodoma pozdravil podpredsednik znanstvenega sveta Kemijskega inštituta, prof. dr. Jože Grdadolnik.

 

 

 

Odgovore na zgoraj zastavljene dileme smo iskali ob komentiranju kariernih nasvetov iz različnih medijev, aktualnih družbenih razprav o tem, ter seveda preko osebnih izkušenj. Vprašanja, o katerih so razpravljali gostje, so se dotikala podpore družine in partnerja pri usklajevanju študijskih oziroma delovnih in družinskih obveznosti, iskanja dela po porodniškem dopustu, odnosa do dela s skrajšanim delovnim časom, bolniških odsotnosti zaradi bolezni otrok, pa tudi izgleda na delovnem mestu ter druženja oziroma mreženja izven rednega delovnega časa. 

 

Med zanimivejšimi izjavami, ki smo jih lahko slišali, so naslednje:


»Na inštitutu preživimo veliko časa in to uskladiti z družino je velikokrat zelo težko.« (prof. dr. Jože Grdadolnik)


»Biti starš in biti raziskovalec – to si in nikoli ne prenehaš biti. V družinskem življenju je veliko improvizacije, ampak kjer je volja je tudi pot. Vedno poudarjam, da z ženo nisva enaka, sva pa enakopravna.« (doc. dr. Jernej Stare)


»V znanstveni sferi pri oblačenju na splošno ni 'noblese'.« (izr. prof. dr. Marta Klanjšek Gunde)


»Urejenost je dobrodošla. Včasih imam visoke, včasih nizke pete, vendar zaradi tega nisem opazila razlike pri uspehu.  Ne obleka, znanje in še enkrat znanje je tisto, s čemer lahko razorožiš vsakogar, tudi moškega.« (dr. Ema Žagar)

 

 

 

Po zanimivih razpravah povabljenih tudi občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, ni ostalo brez besed in komentarjev: od opozarjanja na širše institucionalno okolje, ki ne sledi vedno načelom enakih možnosti, do ugotovitve, da se je treba tudi abotnim izjavam včasih postaviti po robu.

 

 

 

Dogodek smo soorganizirali preko projektov PLOTINA Kemijskega inštituta ter StarBios2, Fakultete za matematiko naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerze na Primorskem. V projektu StarBios2 FAMNIT aktivno sodeluje pri vpeljevanju načel odgovorne znanosti v univerzitetno in raziskovalno okolje. Ena od ključnih točk odgovorne znanosti je področje enakih možnosti za oba spola.

Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerze na Primorskem, kot aktiven partner projekta StarBios 2, pripravlja in izvaja akcijski načrt za doseganje strukturnih sprememb iz področij enakopravnosti med spoloma, družbene vpetosti, etike, odprtega dostopa do podatkov in raziskav ter izobraževanju. O pomenu RRI se izobražujejo in usposabljajo študenti, raziskovalci kakor tudi ostali pomembni deležniki za doseganje aktivnih in dolgotrajnih sprememb.

V okviru projekta PLOTINA na Kemijskem inštitutu že tretje leto izvajamo načrt za enakost spolov, s katerim prispevamo k spremembam v našem delovnem okolju:  da bomo imeli ženske in moški enake možnosti in priložnosti za uresničevanje svojih potencialov, ciljev in potreb v raziskavah in znanosti.
 

Foto: Andrej Perdih / Onlinegallery

Kemijski inštitut, ki se ponaša z več kot 75-letno tradicijo in znanstveno odličnostjo, v slovenskem raziskovalnem…
Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije bo vzpostavljen z namenom zagotavljanja…
Edinstvena zgradba fosfolipaze C iz Listeria monocytogenes Listerioza je ena najsmrtonosnejših bolezni, katere…
Kemijski nadzor delovanja človeških celic igra pomembno vlogo pri zasnovi novih genskih in celičnih terapij, saj omogoča…
Raziskovalci Kemijskega inštituta poročajo o znanstvenem napredku na področju tehnologije urejanja genoma. Izboljšali so…
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava