Ljubljana, 15.11.2019

V okviru dogodka 'Znanost sreča parlament' je v Državnem zboru potekala javna predstavitev mnenj o informiranem ustvarjanju politik in transformaciji družbe. To je bilo že drugo srečanje v Državnem zboru na temo krepitve vloge znanosti v politiki. Prvo tovrstno srečanje so v Državnem zboru gostili v letu 2017. Omenjenega srečanja sta se v imenu Kemijskega inštituta tokrat udeležila direktor prof. dr. Gregor Anderluh in vodja Projektne pisarne dr. Barbara Tišler.

Namen javne predstavitve mnenj je bil pridobiti mnenja in stališča strokovne in širše javnosti glede informiranega ustvarjanja politik in sistemske transformacije družbe.

Javna predstavitev mnenj je skušala podati odgovore na naslednja vprašanja:

1. Znanje in znanstvena dognanja eksponencialno naraščajo, vendar se njihova uporaba pogosto omejuje na akademsko skupnost.
b) Na kakšne načine in s kakšnimi instrumenti bi se to znanje lahko bolje izkoristilo za dobro družbe?
c) Na kakšen način lahko umerimo znanost, da se sreča in (so)deluje s politiko in kakšne so ovire, ki jih je pri tem potrebno nasloviti?

2. Z večjim upoštevanjem znanosti, lahko izboljšamo transparentnost in posledično zmanjšamo možnost prevlade interesov, ki niso v dobrobit javnega. Od znanja (dokazov) do politik.
a) Je vključitev v znanstveno informiranega odločanja želja, potreba ali celo nuja, če naj odločanje učinkuje na družbene spremembe?
b) Kako se kot politik znajti v poplavi znanja ter se najučinkoviteje posluževati znanosti?
c) Kako in v kakšnem formatu komunicirati z “znanostjo" – umetnost komuniciranja med dvema različnima svetovoma? Kako premostiti vrzel med znanostjo in politikami?

3. Negotovost pri ustvarjanju politik.
a) Kako uporabiti znanost pri ustvarjanju in implementaciji politik?
b) Kako ustvariti pogoje in družbo, kjer pripravljavci politik, politiki in zakonodajalci v splošnem prepoznavajo potrebo po uporabi najboljšega znanja?
c) Kako od osebnih namigov do sistemskega znanstvenega svetovanja – spreminjanje znanosti v nasvet? Pod kakšnimi pogoji in kako doseči, da se izognemo neuspehu, nezaupanju in mis interpretaciji?

4. Trajni mehanizem informiranega odločanja.
a) Kako maksimirati učinek znanosti na politike? Kako do trajnostnega sistema, modela, mehanizma znanstvenega svetovanja?
b) Informirano odločanje v centru snovanja politik - na katerih nivojih državnega sistema je slednji priporočljiv, zaželen ali celo nujen?

5. Sistem informiranega odločanja v Sloveniji.
a) Snovalci politik so dnevno podvrženi številnim izzivom: nenatančnost podatkov, vrednote in interesi družbe različne, odločitve so nujne, izzivi pomembni. Vse to kaže na potrebo po kvalitetnem in sistemskem svetovanju  ustvarjalcem politik. Kako je sistem zasnovan v Sloveniji?

Mnenje, ki ga je v Državnem zboru predstavil prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, lahko preberete tukaj.

Vir fotografij: Državni zbor