Skip to main content

Skupno

Ljubljana,
Tako pri novem koronavirusu kot HIV je šlo za virus, ki se je razširil z živali na človeka, se prilagodil nanj in terjal milijone žrtev, je o vzporednicah med najsmrtonosnejšima virusoma 20. in 21. stoletja povedal sintezni biolog in imunolog Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Znanost, kljub izjemnim dosežkom, z virusoma še ni opravila. Na svetu namreč živi 38 milijonov ljudi okuženih z virusom HIV, od tega okoli 700 v Sloveniji, kar deset milijonov nima dostopa do zdravil, zaradi tega še vedno letno umre več kot 600 tisoč ljudi. Tudi za novi koronavirus pravi, da bo z nami zelo dolgo in da se lahko pojavi nova različica, ki bi lahko razvila hujši potek bolezni. Za oba virusa znanstveniki še naprej iščejo rešitve, metode zdravljenja in razvijajo nova cepiva.
Ljubljana,
S časovnim zamikom se vedno bolj kaže, da je bila znanost tista, ki je nosila največji delež skrbi in odgovornosti pri razlagi in pojasnjevanju v epidemiji virusa SARS-CoV-2. Velika prednost je imeti v skupnosti posameznike, ki so opremljeni z znanjem, sposobnostmi javnega nastopanja, zavezani znanstveni resnici. V kritičnih časih tako postane znanost točka povezovanja namesto polarizacije. Te lastnosti smo prepoznali pri prof. dr. Romanu Jerali, znanstveniku z močnim angažmajem v javnosti pri promociji znanosti, ko je neutrudno pojasnjeval znanstveno ozadje virusa in cepiv.
Ljubljana,
Na lestvici petsto najhitrejših superračunalnikov na svetu, ki jo objavijo dvakrat na leto, se je po dveh letih junija premešal vrstni red na vrhu. Primat je prevzel novi ameriški superračunalnik Frontier, ki zmore opraviti 1,1 trilijona (1,1x10^18) računskih operacij na sekundo. To je tako veliko, da bi človek, ki s kalkulatorjem zmnoži dve številki v sekundi, lahko računal od začetka vesolja do danes, pa bi naredil manj kot Frontier v pol sekunde.
Ljubljana,
Nova miniserija Frekvence X se bo tokrat podala v skrivnostni svet proteinov. Čeprav to zveni enostavno, bomo v prihodnjih epizodah naše znanstvene oddaje poskušali zaplavati v nekoliko bolj zahtevne vode preučevanja proteinov. Pa ne tistih, ki jih uživamo, temveč takšnih, lahko jim rečemo kar molekularni stroji, ki nam omogočajo življenje. Tistih, ki so že v našem telesu. Če poenostavimo, so proteini nekakšni mali delavci, precej manjši od celic. So encimi, ki omogočajo kemijske reakcije, recimo prebavo hrane. Hemoglobin v rdečih krvnih celicah prenaša kisik po telesu. Proteini so gradniki našega življenja.
Ljubljana,
Ko zmogljivi mikroskop razkrije drugače nevidno podobnost oblik.
Ljubljana,
Z novim centrom bi se odprle možnosti za paciente in raziskovalce, ki razvijajo biotehnologije.
Ljubljana,
Recenzija znanosti: Predlansko odkritje superprevodnosti pri sobni temperaturi vzbuja velike dvome - Avtorji vztrajajo daje odkritje resnično
Ljubljana,
Konzorcij slovenskih, avstrijskih in italijanskih partnerjev pod vodstvom Kemijskega inštituta izvaja transnacionalni projekt Alps4GreenC.
Ljubljana,
Ko zmogljivi mikroskop razkrije drugače nevidno podobnost oblik.
Ljubljana,
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava