Skip to main content

Novica

Katalitična mokra torefakcija odpadkov biomase

 

Prizadevanja za ustvarjanje trajnostne družbe med drugim temeljijo tudi na učinkoviti proizvodnji kemikalij in goriv iz obnovljive celulozne biomase, kar zahteva inovativne poti za pretvorbo celuloze. V tej študiji, ki sta jo izvedla Andrii Kostyniuk in Blaž Likozar na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo Kemijskega inštituta, predstavljamo pionirsko kemokatalitično metodo, ki uporablja katalizator H-ZSM-5 v šaržnem reaktorju v dušikovi atmosferi za sočasno tvorbo levulinske kisline (LA) in/ali etanola med mokro torrefikacijo (WT) ostankov celulozne lesne biomase (WCPR).

V raziskavi predstavimo optimalne pogoje in rezultate naše metode ter poudarimo njeno pomembnost pri reševanju izzivov trajnostne proizvodnje goriv. Z raziskovanjem parametrov WT, kot so območje temperature (180 do 260 °C), razmerje H2O/WCPR (10) in čas reakcije (15 do 60 min), smo identificirali izjemno selektivnost za proizvodnjo bioetanola pri 180 °C in 15 min, pri čemer smo dosegli izjemnih 89,8 % selektivnosti s katalizatorjem H-ZSM-5. Poleg tega smo pokazali pomembno tvorbo LA pri 240 °C po 60 minutah reakcije. Celovita karakterizacija preostalega oglja, ki zajema različne parametre, kot so višja kurilna vrednost (HHVs), delež dekarbonizacije, dehidrogenacije, deoksidacije in obogatitve z ogljikom, ponujajo vpogled v kakovost trdnega goriva, pridobljenega iz biomase.

Raziskava, izvedena pod vodstvom Andriija Kostyniuka in Blaža Likozarja na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo Kemijskega inštituta, ponuja obetaven način za učinkovito proizvodnjo etanola in LA iz obnovljive celulozne biomase, kar zmanjšuje odvisnost od fosilnih virov. Predlagana reakcijska pot potrjuje neposredno pretvorbo celuloze v hidroksiaceton in nato tvorbo etanola, kar kaže potencial za trajnostno in okolju prijazno proizvodnjo goriva.

Več: https://doi.org/10.1016/j.cej.2024.149779

Info: andrii.kostyniuk(at)ki.si

Edinstvena zgradba fosfolipaze C iz Listeria monocytogenes Listerioza je ena najsmrtonosnejših bolezni, katere…
Kemijski nadzor delovanja človeških celic igra pomembno vlogo pri zasnovi novih genskih in celičnih terapij, saj omogoča…
Raziskovalci Kemijskega inštituta poročajo o znanstvenem napredku na področju tehnologije urejanja genoma. Izboljšali so…
Ljubljana, 10. november 2021 – Raziskovalca Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Mali in dr. Andraž Krajnc sta…
Ljubljana, 6. julij 2021 - Koronakriza  nas pesti že skoraj leto in pol. Človeštvo je postavila pred neslutene izzive,…
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava