Novica

Ljubljana, 9. oktober 2020 - Vlaganja v vrhunsko znanost dolgoročno prinašajo številne koristi za celotno družbo. Zato je nujen konsenz na nacionalni ravni za zagotovitev ustrezne javne finančne podpore znanosti, ki bo Sloveniji v prihodnjem desetletju omogočila tehnološki preboj. To so glavna sporočila z današnje okrogle mize Kdo bo razvil cepivo in zdravila, če ne znanstveniki?, ki sta jo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji in Kemijski inštitut.

Okrogla miza je bila razdeljena v dva sklopa; v prvem z naslovom Zakaj rezi v znanost, ko jo najbolj potrebujemo, so sodelovali evropska poslanca Franc Bogovič (EPP) in dr. Klemen Grošelj (Renew), državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje dr. Tina Bregant, direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh in direktor Instituta Jožef Stefan prof. dr. Jadran Lenarčič.

V drugem delu na temo Odlična znanost in klinična medicina za napredne metode zdravljenja sta poleg poslancev Bogoviča in dr. Grošlja ter državne sekretarke dr. Bregantove sodelovala še prof. dr. Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu ter predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo na UKC Ljubljana prof. dr. Samo Zver.

Evropski poslanec Franc Bogovič (EPP) je uvodoma spomnil, da pogajanja o obsegu sredstev v okviru naslednjega večletnega proračuna EU in sklada za okrevanje med Evropskim parlamentom in državami članicami EU še potekajo. Medtem ko trenutni predlog za obdobje 2021-2027 predvideva 80 milijard evrov za osrednji program EU za raziskave Obzorje Evropa, Parlament zahteva povišanje na 120 milijard evrov: "Pričakujem, da bo na koncu znesek višji, nisem pa optimist, da bomo prišli do 120 milijard evrov." Kot je še pojasnil, je Obzorje največji javni raziskovalni program na svetu, sredstvom iz proračuna EU pa bo treba prišteti še sredstva v okviru sklada za okrevanje, ki ga bo mogoče prav tako porabiti za znanstvene projekt, denimo za vlaganja v znanstveno infrastrukturo. Hkrati je ocenil, da je v Evropi zaradi ideologije pogosto težko zagotoviti uporabo znanstvenih dosežkov v praksi, zato se znanost preseli na druge celine, ki nato žanjejo plodove, nastale v Evropi. Evropski poslanec Bogovič je izpostavil tudi potrebo po večji odpornosti EU zlasti na področju proizvodnje medicinske in zaščitne opreme, saj je pandemija covid-19 med drugim razgalila tudi odvisnost EU od proizvajalcev iz tretjih držav, zlasti s Kitajske.

Po besedah evropskega poslanca dr. Klemna Grošlja (Renew) je bilo izhodišče Evropskega parlamenta v proračunskih pogajanjih zagotoviti, da bodo imele vse države članice čim bolj podobno izhodišče po izhodu iz koronakrize. Hkrati pa je prav od držav članic samih odvisno, ali bodo sredstva, ki bodo na voljo, izkoristile za tehnološki preboj ali ne. "Za to ne bodo dovolj zgolj evropska sredstva, ta bi morala dopolnjevati nacionalna vlaganja v znanost in raziskave. V Sloveniji smo danes v položaju, ko evropska sredstva pomenijo preživetje raziskav," je opozoril. Med drugim se je zavzel za ustanovitev tehnološke agencije po skandinavskem modelu, ki bi obetavnim projektom – zlasti s področja temeljnih raziskav, ki za zasebni sektor zaradi visoke stopnje tveganja ni zanimivo za vlaganja -  med drugim zagotavljala dolgoročno financiranje. "Glede na to, da bo treba sredstva iz sklada za okrevanje porabiti v naslednjih petih letih, je nujna priprava nacionalnega načrta, s katerim bi najprej zagotovili nacionalno financiranje raziskav, nato vstopili v sklad ter s tem izboljšali konkurenčnost za pridobivanje sredstev iz programa Obzorja v zadnjem obdobju naslednjega večletnega finančnega okvira," je izpostavil dr. Grošelj.

Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje dr. Tine Bregant je vlada v rebalansu proračuna sicer res zmanjšala sredstva za raziskave, so pa raziskovalni projekti vključeni v nekatera druga področja, zlasti preko projektov Agencije za raziskave. Hkrati je dodala, da mora vlada v času koronakrize delovati po sistemu triaže in se torej prednostno posvetiti področjem, ki so najbolj kritična, med temi pa je zlasti zdravstveni sistem. Med konkretnimi predlogi na tem področju je omenila projekt skupnih laboratorijev po Evropi BARDA, ki ga je podprla tudi EU ter skupen pristop držav članic k razvoju in nabavi cepiva. Državna sekretarka je še dodala, da je trenutna kriza tudi priložnost za prevetritev vrednot ter za sodelovanje na praktično vseh ravneh. "Gre tako za kvantitativen kot tudi kvalitativen preskok. Otresti se moramo vrtičkarstva, nujna sta konsenz in sodelovanje," je dodala.

Direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh je izpostavil, da bo v prihodnjem programu Obzorja Evrope precej ostrejša konkurenca, saj bo program poleg financiranja temeljnih raziskav financiral tudi inovacije. "Slovenija je doslej iz programa Obzorje prejela več kot 300 milijonov evrov, a pridobivanje projektov je zelo zahtevno, saj vzpostavljanje mehanizmov in priprave trajajo več let," je pojasnil. Prav tako je izpostavil program Marie Curie za izmenjavo raziskovalcev, ki mu grozi, da bo imel v prihodnjem letu na voljo 200 milijonov evrov manj kot letos: "V zadnjih nekaj letih se je delež tujih raziskovalcev pri nas povečal na 15%." Podobno naj bi bil na udaru proračun v okviru Evropskega raziskovalnega sveta, "dragulja evropskih raziskav". Dr. Anderluh je še menil, da bodo morale države članice same povečati vlaganja, da bi tako zmanjšale upad financiranja na evropski ravni: "Francija in Estonija denimo bosta to storili, vprašanje pa je, ali tudi Slovenija," je dejal.

Kot je menil direktor Instituta Jožef Stefan prof. dr. Jadran Lenarčič, je Evropa svetovna pionirka na številnih znanstvenih področjih, denimo pri razvoju umetne inteligence in informacijsko-komunikacijskih tehnologij, a danes v svetovnem merilu ne pomeni praktično nič, saj so jo prehitele konkurentke kot so ZDA in Kitajska. Slika v Sloveniji pa je še slabša kot v povprečju v EU: "Slovenija je na tem področju po letu 2011 nazadovala za 30%. Soočamo se s kadrovskim upadom, zastarelo infrastrukturo. Razmerje med vlaganji v znanost na prebivalca med Slovenijo in Avstrijo je leta 2009 znašalo 1:2, danes pa 1:7. V zadnjih 10 letih smo skupaj z Madžarsko na ravni EU najbolj zmanjšali vlaganja v raziskave, Slovenija je padla tako na lestvicah inovativnosti kot tudi tehnološkega razvoja. Imamo talentiran kader, ki pa nima možnosti, da bi državo potegnili naprej, vse bolj namesto domačih zaposlujemo tuje strokovnjake," je bil kritičen dr. Lenarčič. Kot je dodal, je čas krize čas za ukrepanje, sicer "bomo izgubili celo generacijo ljudi."

Prof. dr. Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, je uvodoma predstavil trenutno fazo razvoja cepiva proti covid-19. Kot je dejal, so predklinični poskusi na miših zaključeni, naslednji teden pa se v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto začnejo izvajati na hrčkih, ki imajo podoben odziv kot ljudje. "Na Evropsko agencijo za zdravila smo se obrnili po nasvet o nadaljnjih korakih za začetek kliničnega testiranja. Gre namreč tudi za zelo velik finančni zalogaj, kjer bo potrebno veliko sodelovanja, je pojasnil in izpostavil, da že v sedanji fazi v projektu sodeluje več znanstvenih ter zdravstvenih institucij ter podjetij. Hkrati je dr. Jerala ocenil, da bi bila lahko Evropa še bolj aktivna, ne zgolj pri zagotavljanju nabave cepiva, ko bo to na voljo, temveč tudi pri samem razvoju cepiv. "Pomembno je, da v Sloveniji skušamo izkoristiti znanstveni in zdravstveni potencial za napredne terapije in cepiva tudi pri zdravljenju drugih bolezni, a pri tem bo nujna bolj aktivna politika vlade," je dejal dr. Jerala. Konkretno je omenil idejo o vzpostavitvi Centra za napredne metode zdravljenja, v katerem bi združili biomedicinske raziskave, univerze, inštitute ter klinike z namenom zagotoviti višjo kakovost zdravljenja in terapij za zahtevne bolezni, kot so denimo gensko pogojene bolezni: "To je steber medicine prihodnosti, sodobne metode so namreč vse bolj personifcirane in butične in Slovenija tu ima potencial, potrebna pa bo podpora države, saj gre za povezovanje temeljnih s kliničnimi raziskavami."

Idejo o ustanovitvi centra je zelo podprl predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo na UKC Ljubljana prof. dr. Samo Zver, ki je kot njegove dodatne prednosti omenil še širše gospodarske koristi (trženje znanja, razvoj biotehnoloških podjetij), zlasti pa prihranek: "Pripravki danes stanejo več 100.000 evrov, mi pa bi lahko zagotovili vsaj 60% prihranke," je ponazoril. Sam se sicer ukvarja z napredno terapijo zdravljenje raka, pri čemer pa je omenil številne težave: "Nimamo na voljo ustreznih aparatov niti prostorov, na ministrstvu za zdravje nimajo časa za srečanje z nami. Ni niti konsenza o tem, ali to potrebujemo." Hkrati je posvaril na dolgoročno negativne posledice koronakrize na zdravje ljudi: "Imamo precej manj diagnostike in terapij, težave so tudi s kadrovsko stisko. Čeprav smo sredi krize, se je treba posvečati tudi drugim boleznim," je poudaril.

Posnetek razprave: www.facebook.com/kemijskiinstitut/videos/428367818147855