Poslovil se je velikan slovenske kemije akademik prof. dr. Dušan Hadži
Sporočamo žalostno vest, da se je poslovil velikan slovenske kemije, akademik prof. dr. Dušan Hadži. Vrhunski znanstvenik, zaslužni raziskovalec in častni član Kemijskega inštituta nas je zapustil 24. septembra 2019 v devetindevetdesetem letu življenja. Bil je eden od stebrov naše znanstvenoraziskovalne ustanove, predvsem pa človek, ki nikoli ni prenehal biti znanstvenik.
Dušan Hadži se je rodil 26. avgusta 1921 v Ljubljani, v družini slovitega biologa Jovana Hadžija. Po končani I. realni gimnaziji, se je 1939 vpisal na Medicinsko fakulteto, 1942 pa še na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter leta 1944 diplomiral iz kemije s fiziko. Po dveletni službi v JLA je bil eno leto raziskovalec v laboratoriju Direkcije medicinske proizvodnje v Beogradu, 1948 pa je bil sprejet na mesto asistenta v novoustanovljenem Kemijskem inštitutu SAZU. Leta 1950 je bil tri mesece pri prof. Freymanu in prof. Barchewitzu (Rennes, Pariz) na uvajanju v infrardečo spektroskopijo, 1950/51 pa je pri prof. Normanu Sheppardu (Cambridge, Velika Britanija) nadaljeval z izpopolnjevanjem. 1953 je na SAZU doktoriral kot prvi kandidat po tedanjem zakonu. Istega leta je bil izvoljen za docenta za fizikalno organsko kemijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. 1962 je bil izvoljen za rednega profesorja novega predmeta Struktura atomov in molekul, kar je v Slovenijo prineslo pomembno vejo kemije.
Hadžijeva znanstvena pot je bila vseskozi neločljivo povezana s Kemijskim inštitutom. Bil je vodja Laboratorija za strukturno kemijo, kjer je opravil mnoga znanstvena odkritja in vzgojil številne generacije raziskovalcev. Bil je pionir raziskav na področju močne vodikove vezi. Na osnovi laboratorija, ki ga je vodil so se razvili trije današnji Odseki na Kemijskem inštitutu, sledi njegovega delovanja pa so razvidne prav v vseh. Bolj kot katerikoli drug znanstvenik je zaznamoval razvoj Kemijskega inštituta od začetkov do danes.
V Slovenijo je uvedel več pomembnih smeri raziskav, od infrardeče spektroskopije, kar je bil z nabavo prvega sperktrometra v tedanji državi pravi podvig v povojnih časih pomanjkanja sredstev. Ob koncu 60. let je vpeljal še druge moderne spektroskopske metode, kot so Ramanska, UV/VIS in NMR spektroskopija. Vzporedno je sodeloval pri uvajanju uporabe računalniških metod v kemiji, na področju kvantne kemije in kemometrije. S povezovanjem teoretičnih raziskav in spektroskopskih metod ni omogočil zgolj razvoja raziskovalnih področij, ki segajo od manjših molekulskih sistemov z močnimi vodikovimi vezmi vse do načrtovanja novih zdravil, ampak tudi karierni razvoj in uveljavitev v svetu številnim slovenskim raziskovalcem.
Bil je predsednik Slovenskega kemijskega društva (1974–1986) in nato častni predsednik ter predsednik Unije kemijskih društev Jugoslavije (1970–1974). Bil je častni član (2001) in zaslužni raziskovalec (2011) Kemijskega inštituta ter častni član Društva biofizikov Slovenije (1996). Prejel je nagrado Sklada Borisa Kidriča (1958), Kidričevo nagrado (1976), nagrado Republike Slovenije za življenjsko delo (1994), nagrado AVNOJ (1988) in Preglovo nagrado (2007) Kemijskega inštituta. Hrvaško kemijsko društvo mu je podelilo priznanje in plaketo Boža Težaka (1994). Dušan Hadži je bil izredni član SAZU od leta 1967 in redni član od 1974 ter tajnik III. razreda SAZU je bil od 1980 do 1992. Bil je nosilec reda zaslug za narod s srebrnim vencem in reda republike z zlatim vencem.
Tudi po upokojitvi leta 1992 ni prenehal s svojim raziskovalnim delom, redno je prihajal v svoj kabinet na Kemijskem inštitutu in se je neutrudno ukvarjal s problemom stukture in dinamike manjših vodikovo vezanih sistemov. Njegova vloga mentorja je nepogrešljiva za razvoj slovenske kemije.
Žalna seja v spomin prof. dr. Dušana Hadžija bo v ponedeljek, 7. oktobra 2019, ob 11. uri v Veliki predavalnici Kemijskega inštituta.
Pogrešali bomo njegovo znanje, izkušnje, vzpodbude in življenjsko vedrino.
Naj počiva v miru!
Sodelavke in sodelavci