Novica

Upravni odbor Kemijskega inštituta je potrdil nov, že tretji mandat dosedanjemu direktorju inštituta prof. dr. Gregorju Anderluhu. Ob začetku prvega mandata novembra 2015 je Anderluh kot osrednje cilje izpostavil znanstveno odličnost, vrhunsko raziskovalno opremo in podporo mladim raziskovalkam in raziskovalcem. Po desetih letih vodenja znanstvenoraziskovalne ustanove ocenjuje, da so na teh področjih dosegli pomemben napredek, zato želi z začrtano usmeritvijo nadaljevati tudi v prihodnje.  

»V novem mandatu bodo med prioritetami predvsem dokončanje že zagnanih investicijskih projektov, še tesnejše sodelovanje z gospodarstvom ter krepitev prenosa znanja v industrijo. Prav tako bo v ospredju podpora mladim, obetavnim raziskovalkam in raziskovalcem, ki bodo soustvarjali razvoj prihodnjega raziskovalnega in inovacijskega okolja v Sloveniji in širše. Prizadeval si bom, da bi kolektivu odličnih raziskovalk in raziskovalcev, ki delujejo pri nas na inštitutu, zagotovili kar najbolj spodbudno delovno okolje,« pravi prof. dr. Gregor Anderluh.

»Upravni odbor je z zaupanjem potrdil nov mandat prof. dr. Gregorju Anderluhu, saj verjamemo, da bo z izkušnjami in vizijo nadaljeval uspešno pot razvoja inštituta. V ospredju naše strategije ostajajo investicije v nove prostore in raziskovalne zmogljivosti, ki bodo omogočile vrhunske dosežke na področjih, ključnih za zdravje, trajnostni razvoj in prehod v nizkoogljično družbo. Prepričani smo, da bo inštitut tudi v prihodnje pomemben povezovalni člen med znanostjo in gospodarstvom ter gonilna sila inovacij v Sloveniji,« je ob tej priložnosti povedal dr. Aleš Mihelič, predsednik Upravnega odbora Kemijskega inštituta.

V ospredju strategije razvoja investicije v nove prostore in raziskovalne zmožnosti

Kemijski inštitut, ki bo leta 2026 obeležil 80-letnico svojega obstoja, je ena največjih in najprodornejših znanstvenoraziskovalnih institucij v Sloveniji s skoraj 500 zaposlenimi. V prihodnjih letih bo, kot poudarja Anderluh, inštitut osredotočen predvsem v razvoj in vzpostavitev nove raziskovalne infrastrukture ter v krepitev raziskovalnih zmogljivosti na področjih, pomembnih za zagotavljanje zdravja in trajnostnega razvoja ter prehoda v nizkoogljično družbo. Pri tem gre na eni strani za temeljne raziskave na področju ved o življenju usmerjene tudi v biomedicinske raziskave, po drugi strani pa za razvoj baterijskih sistemov, vodikovih tehnologij ter tehnologij za zajem in shranjevanje ogljikovega dioksida.

Inštitut bo tako v prihodnjih mesecih in letih intenzivno deloval predvsem v smeri zagona Centra za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije v Kisovcu, izgradnje Centra za tehnologije genske in celične terapije v Ljubljani, ter vzpostavitve Laboratorija za biorafinacijo biomase v Velenju. S tem bo pridobil nove, vrhunsko opremljene raziskovalne prostore in uspešno naslovil tudi prostorsko stisko, ki že več let predstavlja velik izziv za delovanje in nadaljnji razvoj inštituta.

»Ob vsem tem pa naše raziskovalke in raziskovalci že snujejo tudi nove projekte,« dodaja Anderluh, »saj je, da bi ostali konkurenčni, izjemno pomembno slediti razvojnim in inovacijskim trendom ter ostati odprt za nove raziskovalne zmožnosti in priložnosti.«

Povezovanje raziskovalnega okolja in gospodarstva ključno za dolgoročni razvoj

Povezovanje z gospodarstvom je ključno za prenos znanja v družbo, zato je dvigovanje ravni tehnološke razvitosti in spodbujanje inovativnega podjetništva za Kemijski inštitut zelo pomembno, poudarja Anderluh: »Z dolgoročnim povezovanjem znanosti in gospodarstva gradimo okolje, v katerem se znanstvena odličnost prepleta z inovativnostjo, odgovornostjo in zavezanostjo družbenemu napredku. Sodelovanje med tema sferama omogoča prenos znanstvenih spoznanj v prakso ter spodbuja nastanek inovacij, naj bodo to nove tehnologije, materiali ali procesi, ki prinašajo novo dodano vrednost, spodbujajo inovativno podjetništvo in omogočajo odpiranje novih delovnih mest.«

»Za uveljavljanje najnaprednejših tehnologij ter spodbujanje prenosa znanja iz laboratorijev v prakso si prizadevamo predvsem z raziskovalnim delom v omenjenih novih centrih ter s sodelovanjem s podjetji. S podjetniškim programom, ki ga razvijamo, pa bomo raziskovalkam in raziskovalcem v podporo pri pretvarjanju dobrih idej v uspešne projekte na področju inovacij z visokim tehnološkim tveganjem (angl. »deep tech«),« Anderluh strne strategijo inštituta na področju prenosa znanja.

Kdo je prof. dr. Gregor Anderluh

Gregor Anderluh je dr. bioloških znanosti, ki na Kemijskem inštitutu deluje že od leta 2011, ko je prevzel vodenje Laboratorija za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo. Pred tem je bil zaposlen kot profesor biokemije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegovo raziskovalno delo obsega temeljne študije na področju celičnih membran in proteinov, ki reagirajo z njimi. Proučuje delovanje proteinov, ki porušijo zgradbo celičnih membran tako, da tvorijo membranske pore. Raziskuje toksine in citolizine, ki imajo pomembno vlogo v različnih bioloških procesih, kot so bakterijska patogeneza pri živalih in rastlinah, imunski sistem in razvoj organizmov. Anderluh je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), Academia Europaea, pa tudi član prestižne mednarodne organizacije European Molecular Biology Organization (EMBO), kar odraža njegovo mednarodno priznanje.