Reke kot ključne poti plastičnih odpadkov do morja
Projekt TETHYS4ADRION raziskuje, kako plastika vstopa v rečne sisteme, kako se po njih prenaša in kako lahko z boljšim razumevanjem virov onesnaženja učinkoviteje zaščitimo morje.
Velik delež plastike, ki jo danes najdemo v morjih, v resnici tja prispe po rekah. Prav zato je razumevanje rečnega onesnaževanja eden ključnih korakov pri zmanjševanju morskega plastičnega onesnaženja. Projekt TETHYS4ADRION, ki ga koordinira prof. Andrej Kržan z Nacionalnega inštituta za kemijo, povezuje partnerje iz držav ob Jadranskem in Jonskem morju z namenom, da razišče, kako plastika vstopa v reke, kako potuje po vodnih sistemih in kako bi bilo mogoče to onesnaženje preprečiti ali omejiti že pri izvoru.
Raziskave v projektu potekajo na petih rekah v jadransko-jonski regiji: Soči, Renu, Neretvi, Buni/Bojani in Alfeiosu. Te reke se med seboj zelo razlikujejo po hitrosti toka, pokrajinskih značilnostih, sezonskih vplivih in hidroloških razmerah, zato raziskovalcem omogočajo celovit vpogled v različne poti prenosa plastičnih odpadkov. Posebna pozornost je namenjena tudi temu, kako na gibanje plastike vplivajo sezonske spremembe, kot so deževje, taljenje snega in spremembe pretokov.
Projekt ne spremlja le večjih kosov odpadkov, temveč tudi makro-, mezo- in mikroplastiko, saj je za učinkovito ukrepanje nujno razumeti raznolikost plastičnih delcev, njihove vire in njihove učinke na vodne ekosisteme. Raziskovalci pri tem uporabljajo več metod spremljanja, med drugim mreže manta, vizualna opazovanja plavajočih odpadkov, popise rečnih bregov, vzorčenje sedimentov, drone in celo GPS-sledilnike v plastenkah, s katerimi lahko natančneje spremljajo gibanje odpadkov po rečnih sistemih. Cilj je razviti usklajen pristop spremljanja, ki bo primerljiv med vsemi partnerji v projektu.
Pomemben poudarek projekta je na preprečevanju onesnaževanja. Raziskovalci želijo ugotoviti, katere človekove dejavnosti največ prispevajo k onesnaženju rek, pri čemer med pomembnejše vire sodijo neustrezno ravnanje z odpadki, turizem in kmetijstvo. Med zgodnjimi ugotovitvami v reki Alfeios v Grčiji je bilo na primer zaznano, da pomemben delež odpadkov izvira iz kmetijskega sektorja, zlasti iz embalaže pesticidov, kar odpira tudi vprašanja o tveganjih za vodne ekosisteme in biotsko raznovrstnost.
V okviru projekta nastaja tudi geobaza podatkov o območjih, kjer se plastika kopiči ali kjer prihaja do nezakonitega odlaganja odpadkov, pomembno vlogo pa bo imela tudi participativna znanost oziroma vključevanje javnosti pri prepoznavanju problematičnih točk. Zbrani podatki bodo podlaga za priporočila odločevalcem na nacionalni, regionalni in evropski ravni ter za oblikovanje dolgoročnih rešitev za zmanjšanje plastičnega onesnaževanja v rekah in morju.
Projekt TETHYS4ADRION tako ne prispeva le k boljšemu razumevanju poti plastičnih odpadkov od kopnega do morja, temveč tudi k razvoju konkretnih, čezmejnih rešitev za varovanje vodnih ekosistemov. S povezovanjem znanja, terenskih raziskav in podpore oblikovanju politik projekt odpira pomemben prostor za učinkovitejše ukrepanje proti enemu največjih okoljskih izzivov današnjega časa.
Povezava do članka: https://tinyurl.com/clanekTETHYS4ADRION