Kako se raziskovalna okolja v Sloveniji in tujini razlikujejo? Kaj potrebujejo raziskovalci za uspešno delo in kako lahko mednarodne izkušnje prispevajo k razvoju slovenske znanosti? O teh in drugih vprašanjih so 27. oktobra na Kemijskem inštitutu razpravljali udeleženci okrogle mize Znanost brez meja – kako raziskujemo doma in v tujini, ki je potekala v okviru projekta Znanost je kul 2.0.

Na okrogli mizi so sodelovali raziskovalci z bogatimi mednarodnimi kariernimi izkušnjami prof. dr. Franci Merzel, dr. Tina Lebar, doc. dr. Žiga Malek in prof. dr. Jernej Ule ter strokovnjakinja za komuniciranje znanosti in znanstveno diplomacijo mag. Jadranka Jezeršek Turnes. Pogovor, ki ga je povezovala Sanja Gornjec s Slovenske tiskovne agencije, je osvetlil razlike med raziskovalnimi okolji, pomen mednarodnih povezav ter priložnosti in izzive slovenskega raziskovalnega prostora.

Odprtost, ambicioznost in raziskovalna svoboda

Ena izmed osrednjih tem pogovora je bila raziskovalna kultura. Sogovorniki so izpostavili, da mednarodne izkušnje raziskovalcem poleg novega znanja prinašajo tudi drugačne načine razmišljanja, sodelovanja in zastavljanja raziskovalnih vprašanj.

»Izpostavila bi ambicioznost pri postavljanju raziskovalnih vprašanj in inovativnost pri odgovarjanju nanje,« je svoje izkušnje iz ameriškega raziskovalnega okolja povzela dr. Tina Lebar. Ob tem je poudarila pomen odprte komunikacije, v kateri lahko raziskovalci brez zadržkov postavljajo vprašanja, izražajo dvome in kritično razpravljajo o raziskovalnih idejah.

Po drugi strani se je slovensko raziskovalno okolje v zadnjih desetletjih pomembno razvilo. Kot je poudaril dr. Ule, uspešnost raziskovalnega dela danes ni nujno odvisna predvsem od države, temveč tudi od posamezne institucije, njene podpore in prilagodljivosti.

»Stvari niso več toliko odvisne od države, v kateri delaš, ampak od institucije, od podpore, ki jo imaš,« je dejal in dodal, da je za razvoj raziskovalcev pomembna predvsem dolgoročna vizija, ki jim omogoča raziskovalno svobodo in razvoj lastnih idej brez nenehnega pritiska po kratkoročnih rezultatih.

Mednarodno sodelovanje odpira vrata, ki bi sicer ostala zaprta

Mednarodno povezovanje raziskovalcem ne omogoča zgolj izmenjave idej, temveč tudi dostop do raziskovalne infrastrukture in znanja, ki ju v domačem okolju pogosto ni na voljo.

Primer takšnega sodelovanja je partnerstvo slovenskih raziskovalnih institucij z mednarodnim raziskovalnim inštitutom Institut Laue-Langevin (ILL) v Grenoblu, ki slovenskim raziskovalcem omogoča izvedbo zahtevnih eksperimentov z uporabo specializirane raziskovalne opreme. Kot je pojasnil dr. Merzel, raziskovalci pri tem ne pridobijo le dostopa do infrastrukture, temveč tudi strokovno podporo in priložnost za sodelovanje z mednarodno raziskovalno skupnostjo.

Pomembna tema razprave so bili tudi pogoji za delo raziskovalcev. Sogovorniki so poudarili, da so poleg ustreznega financiranja ključni predvidljivost raziskovalnega sistema, kakovostno mentorstvo, možnosti za samostojno raziskovalno delo ter ustrezni življenjski pogoji.

Posebno pozornost so namenili vračanju slovenskih raziskovalcev iz tujine. Pri tem imajo pomembno vlogo mehanizmi financiranja, kot sta shema dr. Aleša Debeljaka in projekti Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), ki lahko raziskovalcem omogočijo vrnitev, razvoj lastnih raziskovalnih idej in vzpostavitev samostojnih skupin. Hkrati so opozorili, da časovno omejeno projektno financiranje samo po sebi še ne zagotavlja dolgoročne karierne stabilnosti.

Znanost kot most med državami

Mednarodno sodelovanje pa presega zgolj raziskovalno delo. Pomembno vlogo ima tudi znanstvena diplomacija, ki znanstvena spoznanja in sodelovanja povezuje z mednarodnimi odnosi ter oblikovanjem javnih politik.

»Tam, kjer je politika podrla mostove, je znanost tista, ki jih lahko ponovno vzpostavi,« je poudarila mag. Jezeršek Turnes.

Sogovorniki so izpostavili, da lahko raziskovalci s svojim mednarodnim delovanjem prispevajo tudi k prepoznavnosti Slovenije in njenemu ugledu v svetu. Pri tem imajo pomembno vlogo raziskovalne institucije, ki morajo prepoznati vrednost mednarodnih povezav, jih strateško razvijati ter znanstvena spoznanja učinkovito komunicirati z družbo in odločevalci.

Znanost brez meja, a ne brez izzivov

Razprava je pokazala, da mednarodno povezovanje ni enosmeren proces prenosa znanja iz tujine v Slovenijo. Slovenske raziskovalne institucije in raziskovalci lahko s svojim znanjem, inovativnostjo in raziskovalnimi praksami pomembno prispevajo tudi k razvoju širšega mednarodnega raziskovalnega prostora.

Ob tem so sogovorniki opozorili, da vloga znanosti ni zgolj spodbujanje gospodarskega razvoja in razvijanje novih tehnologij. Njena naloga je tudi opozarjanje na tveganja in omejitve, četudi so znanstvena spoznanja za družbo ali odločevalce neprijetna.

»Znanost je treba poslušati tudi, ko reče ne,« je poudaril dr. Malek in kot primer navedel opozorila strokovnjakov, da na nekaterih območjih zaradi poplavne ogroženosti gradnja ni primerna. Znanost namreč ne ponuja vedno odgovorov, ki jih želimo slišati, vendar so prav takšna spoznanja ključna za odgovorno sprejemanje odločitev.

Sogovorniki so se strinjali, da znanost za svoj razvoj potrebuje odprtost, zaupanje, dolgoročno podporo in pripravljenost na sodelovanje. Le tako lahko uspešno odgovarja na vprašanja, ki presegajo državne, institucionalne in disciplinarne meje, ter prispeva k razvoju družbe.

V kolikor si okrogle mize niste uspeli ogledati v živo, si je STA prenos mogoče ogledati za nazaj na https://www.youtube.com/watch?v=zZAFePSGbPA 

Dogodek je potekal v okviru projekta Znanost je kul 2.0, ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) v okviru javnega razpisa za sofinanciranje aktivnosti popularizacije in komuniciranja znanosti v letu 2026.