Odseki

O PROJEKTU

Kratek povzetek projekta:
Interakcija onesnaževal v zraku z izpostavljenimi površinami vodi do razgradnje in izgube materiala. To velja tudi za predmete kulturne dediščine, kar povzroča neizmerno škodo skupnosti. Med vsemi onesnaževali so lebdeči delci v ozračju (PM) najbolj odgovorni za propadanje materialov na prostem, problematični pa so tudi v muzejskih prostorih brez filtriranja zraka.
Danes velja, da bo v bodoče odloženi material na kamnitih objektih kulturne dediščine, ki povzroča črnenje površin, sestavljen predvsem iz organskih aerosolov z drugačno kemijsko sestavo od zgodovinskih črnih skorij, ki so še vedno prisotne na večini spomenikov v Evropi. A zelo malo vemo o interakcijah med odloženimi organskimi aerosoli in pod njimi ležečimi površinami. Zato so cilji tega projekta i) prepoznati uničujočo moč organske frakcije aerosolov v ozračju in ii) razumeti načine delovanja, s katerimi PM delci uničujejo površine materialov; vse to z namenom, da bi iii) ocenili tveganje in prepoznali potrebne akcije za boljšo zaščito kulturne dediščine v Sloveniji in po svetu.
Raziskave bo koordiniral Kemijski inštitut (KI, Odsek za analizno kemijo), izvedene pa bodo v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije (NMS).

Financiranje:
Agencija Republike Slovenije za razvoj in raziskave (ARRS)

CILJI PROJEKTA IN REALIZACIJA

i) Ocena tveganja (100%)
Postavili bomo novo platformo za oceno tveganja za slovensko kulturno dediščino z uporabo podatkov o kakovosti zraka. To bo osnova za prihodnjo oceno vpliva podnebnih sprememb, ranljivosti in tveganja, ki se nanaša na državne objekte kulturnega pomena, in dober vir informacij za načrtovanje večsektoskih politik prilagajanja na državnem nivoju (npr. standardi kakovosti zraka).

ii) Karakterizacija na površini odloženih PM delcev (90%)
Okarakterizirali bomo odloženi PM material na površini pasivnih lovilcev delcev. Ti bodo izdelani iz materialov, ki so tipični za predmete kulturne dediščine. S pomočjo vzporednih meritev kakovosti zraka bomo opredelili izvore odloženih delcev, pri tem pa bomo posebno pozornost namenili rjavemu ogljiku, t.j. organska frakcija PM, ki absorbira svetlobo v bližnjem uv in vidnem delu spektra in bi lahko prispevala k temnenju izpostavljenih površin pod vplivom onesnaženega zraka.

iii) Staranje na površini odloženih PM delcev (90%)
S pomočjo pasivnih lovilcev zraka bomo proučevali kemijsko staranje odloženih PM delcev (in površin izpostavljenih materialov). Analizirali bomo tudi površinske vzorce iz resničnih arheoloških predmetov, ki pripadajo NMS.

OBJAVE

1) OGRIZEK, Monika, JAĆIMOVIĆ, Radojko, ŠALA, Martin, KROFLIČ, Ana. No more waste at the elemental analysis of airborne particulate matter on quartz fibre filters. Talanta, 2021, vol. 226, str. 122110-1-122110-10.

2) KROFLIČ, Ana, VIDOVIĆ, Kristijan, MENART, Eva. Onesnaženost zraka v Sloveniji kot tveganje za našo kulturno dediščino. Varstvo spomenikov, 2022, vol. 52 (sprejeto v objavo).

3) OGRIZEK, Monika, KROFLIČ, Ana, ŠALA, Martin. Critical review on the development of analytical techniques for the elemental analysis of airborne particulate matter. Trends in environmental analytical chemistry, ISSN 2214-1588, 20. Jan. 2022, vol. 33, 14 str.

4) VIDOVIĆ, Kristijan, HOČEVAR, Samo, MENART, Eva, DERVENTIĆ, Ivana, GRGIĆ, Irena, KROFLIČ, Ana. Impact of Air pollution on Cultural Heritage Objects and Decoding the Role of Particulate Matter. A critical review. Atmospheric Environment (v recenziji).

MEDIJI

"Ljudje smo si preveč prilastili naš planet" : o kemiji ozračja z najrazličnejših zornih kotov z dr. Ano Kroflič, (Podobe znanja). Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2021.