Skip to main content

Novice

Ljubljana,
Raziskovalci iz Inštituta “Jožef Stefan” in Kemijskega inštituta so v sodelovanju s kolegi iz Švice in Japonske prvi dokazali prisotnost točkastih defektov na domenskih stenah v feroelektričnem BiFeO3. Z raziskavo so razložili mehanizem p-tipa električne prevodnosti domenskih sten v BiFeO3 in prispevali manjkajoči člen pri razlagi prevodnosti domenskih sten v feroelektrikih. Raziskava je objavljena v Nature Materials, najuglednejši reviji na področju materialov s faktorjem vpliva 38,89 za leto 2105, kar jo trenutno uvršča med najvplivnejše znanstvene revije. Raziskave so bile v celoti zasnovane in izvedene na obeh slovenskih institucijah.
Ljubljana,
Kovine na splošno predstavljajo popoln material za reciklažo, ker se pri pretvorbah ne porabljajo in v teoriji lahko 100 % zakrožijo od produktov do odpadkov in nazaj. Plemenite kovine so odporne na korozijo, to je raztapljanje, zato so bile za njihovo recikliranje doslej potrebne zelo agresivne kemikalije. Mednarodna skupina raziskovalcev pod vodstvom dr. Nejca Hodnika iz Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu, je v okviru projekta »Zeleno recikliranje platine s pomočjo efektivnega raztapljanja s procesom spreminjanja površinskega potenciala«, odkrila nov način raztapljanja platine, ki predstavlja za okolje bistveno manj škodljiv proces.
Ljubljana,

NMR strukturna študija interakcije med optično sondo DAOTA-M2 in G-kvadrupleksom, ki ga tvori promotorska regije c-myc onkogena, je pokazala, da tvorita kompleks z 1:2 stehiometrijo. Strukturni podatki kažejo, da vezavo…

Ljubljana,
O pomembnosti in izzivih povsem nove tehnike, elektrokemične in-situ tekočinske elektronske mikroskopije, na področju študija energijskih pretvorb
Ljubljana,
Debelost postaja v sodobnem svetu vse večji zdravstveni in družbeni problem, saj je tesno povezana s skrajšano življenjsko dobo in razvojem kroničnih bolezni kot je sladkorna bolezen tipa 2. V raziskavi objavljeni v prvi reviji na področju eksperimentalne medicine, NATURE MEDICINE (faktor vpliva 28,2), kjer je bil vodilni avtor prof. Simon Horvat (Kemijski Inštitut-Odsek za sintezno biologijo in imunologijo / Univerza v Ljubljani- Biotehniška fakulteta) so v sodelovanju s skupino dr. Mortona iz Škotske (Univerza v Edinburgu) odkrili nov gen imenovan TST (tiosulfat-sulfur-transferaza), ki sodeluje pri obrambi pred razvojem debelosti in sladkorne bolezni tipa 2.
Ljubljana,
Raziskovalci Kemijskega inštituta koordinirali raziskavo, ki je pojasnila zgradbo naravnega toksina deževnika
Ljubljana,

Imunoproteasom predstavlja zelo zanimivo tarčo za razvoj novih zdravil za zdravljenje avtoimunskih, vnetnih in rakavih obolenj. Sodelavci Laboratorija za molekularno modeliranje (L17) na Kemijskem inštitutu, Janez Konc,…

Ljubljana,

Vpeljava fluorovih atomov v organske molekule lahko ugodno vpliva na fizikalno-kemijske lastnosti spojin in posledično na njihovo biološko delovanje. Na primer, stranska veriga selektivnega inhibitorja monoamin oksidaze…

Ljubljana,

Članek je rezultat sodelovanja med Laboratorijem za kemijo materialov  in Laboratorijem za analizno kemijo s Kemijskega inštituta ter nemškim inštitutom Max Planck iz Düsseldorfa. Glavno sporočilo članka je ''manj je…

Ljubljana,
Vsem je poznano, da vozel zavežemo z določenim vrstnim redom križanja koncev vrvice. Kako pa zavežemo v vozle molekule, ki merijo nanometre? O strategiji načrtovanja molekul, ki se v določenem vrstnem redu v sestavijo v visoko zavozlane nanometrske strukture poročajo raziskovalci Kemijskega inštituta. Zasnovali so piramido iz DNK, katere stranice merijo 5 nanometrov in dokazali, da se zelo hitro spontano zvije v želeno nanostrukturo.
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava