Preglova nagrada za izjemno doktorsko delo 2022
Dobitniki prestižne Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo v letu 2022 so dr. Jana Aupič, dr. Alja Prah in dr. Anže Prašnikar.
Dr. Jana Aupič je prejela nagrado za doktorsko delo z naslovom »Načrtovanje de novo proteinskega konformacijskega stikala na osnovi motiva ovite vijačnice«. Mentor pri delu je bil prof. dr. Roman Jerala.
Utemeljitev komisije: Jana Aupič se je v okviru doktorskega dela ukvarjala z načrtovanjem proteinskih ovitih vijačnic. Z ustreznim povezovanjem peptidov, ki tvorijo dimer ovite vijačnice v polipeptidno verigo, je mogoče načrtovati različne poliedrske oblike. Takšen način načrtovanja, poimenovan proteinski origami, zahteva uporabo ortogonalnih setov ovitih vijačnic, kjer vsak peptid tvori ovito vijačnico le s svojim peptidnim partnerjem. Nagrajenka je nadgradila metodo proteinskega origamija z razvojem seta konformacijskih stikal, katerih zvijanje in razvijanje je mogoče enostavno nadzorovati. V obstoječe dimere ovite vijačnice je vstavila vezavna mesta za kovinske ione in tako povzročila, da so peptidi tvorili homodimere ovite vijačnice v paralelni orientaciji le v prisotnosti Zn(II) ionov ali pri nizkem pH. Na ta način je lahko reverzibilno nadzorovala tvorbo struktur, kot so trikotniki ali trigonalne bipiramide, sestavljene iz dveh tetraedričnih domen. Takšna konformacijska stikala lahko služijo kot osnova za nadzorovanje proteinske aktivnosti cepljenih proteinov, razvoj biosenzorjev za zaznavanje celične koncentracije Zn(II) ionov, ali za preklopno biofunkcionalizacijo površin.
Jana Aupič je doktorirala leta 2020 na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, raziskovalno delo pa je opravila na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta. Rezultate svojih raziskav je objavila v petnajstih znanstvenih člankih v najuglednejših mednarodnih revijah, od tega štirikrat kot prvi avtor.
Dr. Alja Prah je prejela nagrado za doktorsko delo z naslovom "Raziskovanje vloge elektrostatskih interakcij pri encimski katalizi monoamin-oksidaz s pomočjo večnivojskega računskega modela". Delo je opravila pod mentorstvom izr. prof. dr. Jerneja Stareta in somentorstvom prof. dr. Marije Sollner Dolenc.
Utemeljitev komisije: Alja Prah se je pri svojem doktorskem delu ukvarjala s preučevanjem samega izvora encimske katalize z uporabo metod računske kemije in sicer na primeru encimov monoamin-oksidaz. Ti encimi sodelujejo pri vzdrževanju homeostaze monoaminskih živčnih prenašalcev in so vpleteni v nastanek številnih nevrodegenerativnih bolezni. Glavnina njenih raziskav je bila osredotočena na razvoj in uporabo računskega modela za ovrednotenje vpliva elektrostatskih interakcij na katalitično funkcijo encimov. Njeni rezultati lepo pokažejo, da elektrostatske interakcije v veliki meri nadzorujejo substratno selektivnost encimov ter, da je na podlagi njenega pristopa mogoče razločevati majhne razlike v selektivnosti strukturno podobnih izoencimov. V svojem delu je ovrednotila tudi kinetični izotopski učinek, ki velja za najbolj direktno merilo odkrivanja prisotnosti jedrskih kvantnih učinkov pri kemijskih kot tudi encimskih reakcijah. Pri tem pokaže, da tuneliranje najverjetneje ne igra vidnejše vloge pri katalitični funkciji monoamin-oksidaz.
Alja Prah je doktorirala leta 2021 na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. Raziskovalno delo pa je opravila na Teoretičnem odseku Kemijskega inštituta v Ljubljani. Rezultate svojih raziskav je objavila v sedmih znanstvenih člankih tudi v revijah z visokimi faktorji vpliva; pri petih člankih je bila prva avtorica.
Dr. Anže Prašnikar je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom »Mikrokinetično modeliranje reakcij katalitske pretvorbe ogljikovega dioksida v metanol«. Mentor pri delu je bil izr. prof. dr. Blaž Likozar.
Utemeljitev komisije: Anže Prašnikar se je v svojem doktorskem delu ukvarjal s tehnologijami, ki bodo v bližnji prihodnosti ključno prispevale k zmanjšanju izpustov toplogrednega ogljikovega dioksida v ozračje. Proučeval je katalizatorje za pretvarjanje ogljikovega dioksida v metanol, ki se lahko uporablja kot koristna kemikalija ali gorivo. Medtem ko je pretvorba ogljikovega monoksida v metanol že dobro poznan postopek z učinkovitimi katalizatorji, je ogljikov dioksid zaradi inertnosti bistveno teže pretvarjati. Reakcija terja visoke temperature in tlake, zato je poznavanje strukture in delovanja katalizatorjev ključno pri optimizaciji postopka. Anže Prašnikar je industrijski katalizator Cu/ZnO/Al2O3 karakteriziral z različnimi sodobnimi eksperimentalnimi tehnikami, preizkusil v reaktorjih pri različnih pogojih in nato izdelal mikrokinetični model. Ta je prvikrat pojasnil dinamiko cinka oziroma ZnO, od česar je odvisna aktivnost, ter pojasnil razlike pri delovanju katalizatorja z ogljikovim monoksidom in z ogljikovim dioksidom, ko nastaja tudi voda. Prav tako je opisal vpliv temperature, tlaka in časa na deaktivacijo katalizatorja, kar je kljub široki razširjenosti uporabe tega katalizatorja v industriji manjkalo.
Anže Prašnikar je doktoriral leta 2022 na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, raziskovalno delo pa je opravil na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo Kemijskega inštituta. Rezultate svojih raziskav je objavil v sedmih znanstvenih člankih v najuglednejših mednarodnih revijah, od tega petkrat kot prvi avtor. Za razviti postopek modeliranja aktivnosti katalizatorja in njegove deaktivacije, česar v literaturi pred tem ni bilo, se zanima več industrijskih partnerjev, sprožil pa je tudi že nekaj novih sodelovanj odseka z industrijo.