Skip to main content

O inštitutu

Preglova nagrada za izjemno doktorsko delo 2023

Dobitniki prestižne Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo v letu 2023 so dr. Kristijan Lorber, dr. Léonard Jean Moriau in dr. Ana Oberlintner.

Dr. Kristijan Lorber
je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom “Termični in kombiniran foto-termični suhi reforming metana na nanooblikovanih Ni/CeO2 katalizatorjih”. Mentor pri delu je bil doc. dr. Petar Djinović.

Utemeljitev komisije: Dr. Kristijan Lorber z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo je v svojem doktorskem delu preučeval reakcijo suhega reforminga metana v sintezni plin, ki predstavlja pomembno surovino za proizvodnjo kemikalij in goriv. Običajno se izvaja pri temperaturah nad 700°C, pestijo pa ga nezaželene stranske reakcije in deaktivacija katalizatorjev. Dr. Lorber je raziskoval katalizatorje iz nikljevih nanodelcev različnih velikosti na cerijevem dioksidu. Sintetiziral in analiziral je katalizatorje, ki omogočajo potek reakcije pri temperaturah pod 500 °C. Z naprednimi in-situ strukturnimi in spektroskopskimi metodami v laboratoriju in na sinhrotronih v Grenoblu in Bazovici je natančno določil strukturo in oksidacijsko stanje niklja med reakcijo ter vloge različnih površinskih zvrsti. Najboljši katalizator, ki ga je odkril v termokatalitičnih poizkusih, je nato proučil še pod vplivom svetlobe. Reakcijo s svetlobo je uspel 8-kratno pospešiti in preseči selektivnost, ki jo določa termodinamično ravnotežje v temi.

Njegovo raziskovalno delo predstavlja pomemben prispevek k razumevanju kompozitnih katalizatorjev iz kovin prehoda ter oksidnih polprevodnikov za izvajanje energetsko potratnih kemijskih reakcij pri milejših pogojih in z uporabo vidne svetlobe.


Dr. Léonard Jean Moriau
je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom “Nanokompoziti kot elektrokatalizatorji za uporabo v reakcijah v gorivni celici in elektrolizatorju”. Mentor pri delu je bil izr. prof. dr. Nejc Hodnik.

Utemeljitev komisijeDr. Leonard Moriau z Odseka za kemijo materialov je v svojem doktoratu raziskoval ključne izzive, ki nastopajo pri prehodu na obnovljive vire energije, zlasti v okviru vodikovega gospodarstva. Osredotočal se je na visoke stroške in redkost platinskih kovin ter nestabilnost katalizatorjev v elektrolizerjih in gorivnih celicah. Analiziral je nanodelce zlitin PtCu, PtCo, PtFe in PtNi, ki se uporabljajo v gorivnih celicah. Dr. Moriau je problem pomanjkanja stabilne podlage za iridijske nanodelce reševal z uvedbo titanovega oksinitrida, ki izpolnjuje vse ključne zahteve: ima zadostno električno prevodnost, stabilnost ter sposobnost enakomerne disperzije iridijevih nanodelcev. V nadaljevanju je aktivnost dodatno izboljšal s spremembo morfologije titanovega oksinitrida in grafenskih predlog. Sklepoma je dr. Moriau predlagal optimizirani multifunkcionalni katalizator za uporabo v regenerativni gorivni celici in ga preizkusil.

Njegovo raziskovalno delo predstavlja pomemben prispevek k razumevanju elektrokatalizatorjev in odpira poti za zmanjšanje stroškov ter povečanje učinkovitosti vodikovega gospodarstva.


Dr. Ana Oberlintner
je prejela nagrado za doktorsko delo z naslovom “Površinske modifikacije celuloznih nanomaterialov”. Delo je opravila pod mentorstvom doc. dr. Uroša Novaka in somentorja izr. prof. dr. Blaža Likozarja.

Utemeljitev komisijeDr. Ana Oberlintner z Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo je v svojem doktorskem delu proučevala celulozne nanomateriale, ki predstavljajo okolju prijazno alternativo plastiki. Zaradi svojih lastnosti imajo visok potencial za uporabo kot embalaža in tudi v kozmetiki. Celulozni nanomateriali so zaradi svoje zgradbe, zlasti številnih hidroksilnih skupin na površini, hidrofilni in omogočajo prestop vode. Modifikacija njihovih površin omogoča izdelavo folij iz celuloznih nanomaterialov ali kompozitov z drugimi biopolimeri, ki so primernejši za tovrstno uporabo. Dr. Oberlintner se je posvetila manj poznanemu področju modifikacije teh materialov s plazemsko obdelavo, kar je vključevalo eksperimentalno delo, poglobljen študij mehanizmov ter določitev kinetike hidrofobizacije.

Njeno raziskovalno delo predstavlja pomemben prispevek k prehodu na trajnostno gospodarstvo in zmanjševanju okoljskega odtisa embalaže, ter je bilo tudi večkrat nagrajeno, denimo s štipendijo L'Oréal-UNESCO Za ženske v znanosti.

 

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava