Skip to main content

Odseki

III.1 Vloga intrinzično neurejenih regij proteinov

Intrinzično neurejeni proteini in regije (IDP/IDR) nimajo stabilne sekundarne ali terciarne strukture, temveč obstajajo kot dinamični ansambli konformacij, ki lahko prehajajo iz neurejenega v bolj urejeno stanje, odvisno od strukturnih ali okoljskih pogojev. Ti proteini sodelujejo v številnih ključnih celičnih procesih: signalizaciji, prevajanju, nadzoru celičnega cikla in tvorjenju ogrodja, njihova disregulacija pa je povezana z boleznimi, kot sta rak in amiloidoza. Omeniti velja, da je ~20% evkariontskih proteinov IDP, medtem ko jih do ~40% vsebuje IDR.

Eden izmed takih proteinov, ki ga proučujemo in vsebuje IDR, je proNGF, predhodnik živčnega rastnega faktorja (NGF) in regulator nevronske apoptoze. Neravnovesje v razmerju razmerju proNGF:NGF je povezano z motnjami učenja in spomina. Naši rezultati kažejo, da pro-domena proNGF, ki je IDR, deluje kot alosterični modulator vezave ATP. Vezava ATP inducira kompaktnejšo konformacijo in stabilizacijo proNGF, s čimer uravnava interakcije z receptorji in proteolitično obdelavo (1). Ker se zunajcelični ATP v patoloških stanjih pogosto zviša, koncentracija prostega Mg²⁺ pa zniža, lahko ta pro-domena deluje kot senzor celičnega stresa, ki spreminja homeostazo razmerja proNGF:NGF in s tem signalizacijske poti.

Raziskujemo tudi strukturo in dinamiko atipičnega egerolizina z nenavadno podaljšano N-terminalno regijo. Naše raziskave se osredotočajo na eksperimentalno odkrivanje in opredelitev funkcionalno pomembne a-vijačnice v tej regiji, ki jo napovedujejo bioinformatske analize. Te kažejo, da so se aktinoporini morda razvili iz egerolizinov, saj imajo aktinoporini N-terminalno a-vijačnico, vključeno v tvorbo por v membranah, ki vsebujejo sfingomielin. Naše NMR študije egerolizina v raztopini pa so pokazale, da je ta regija intrinzično neurejena (IDR). Zato nadaljujemo s študijami možnosti prehodne tvorbe a-vijačnice, saj so lahko redko zasedena stanja proteinov funkcionalno pomembna, porazdelitev populacij pa se lahko v celičnem okolju premakne v smer urejenega stanja.

  1. PAOLETTI, F., COVACEUSZACH, S., CASSETTA, A., CALABRESE, A. N., NOVAK, U., KONAREV, P., GRDADOLNIK, J., LAMBA, D., GOLIČ GRDADOLNIK, S. Distinct conformational changes occur within the intrinsically unstructured pro-domain of pro-Nerve Growth Factor in the presence of ATP and Mg2+. Protein Science. 2023, vol. 32, iss. 2, [article no.] e4563, 14, DOI:10.1002/pro.4563.

 

 

 

 

III.2 Kontrola proteinskih interakcij preko posredovanja kondenzatov

Biološke celice uporabljajo segmentacijo za natančen nadzor gosto pakiranega znotrajceličnega prostora in številnih reakcij v njem. Modelni primeri celičnih razdelkov so membransko vezani organeli, ki opravljajo specifične funkcije. Nedavne študije pa so pokazale, da se z ločevanjem dveh tekočih faz (LLPS), ki se ob ustreznem dražljaju pojavita znotraj celice, lahko reverzibilno tvorijo brezmembranski organeli (znani tudi kot biomolekularni kondenzati), s čimer nastane organel »na zahtevo«.

Za dešifriranje ključnih gonilnih sil LLPS in za razumevanje medsebojnega delovanja prostorsko-časovnih skal, ki določajo fizikalne lastnosti in mehanizem nastajanja biomolekularnih kondenzatov, uporabljamo simulacije molekularne dinamike na različnih ravneh ločljivosti.

III.3 Z boleznimi povezane biokemijske spremembe v tkivih

Biomedicinske študije, ki združujejo nekonvencionalne metode, modele in tehnologije, pridobivajo vse večjo pozornost pri obravnavi človekovega zdravja in bolezni. V zadnjih dveh desetletjih so se alternativni pristopi izkazali za uporabne v osnovnih in kliničnih študijah raka, nevrodegenerativnih bolezni itd. Pri tem pa je ključnega pomena, da so ustrezno obravnavani potencial, prednosti, slabosti in omejitve njihove uporabe za te namene.

V tej smeri raziskujemo učinkovitost vibracijske spektroskopije pri odkrivanju sprememb v biomolekularni sestavi človeških tkiv zaradi sladkorne bolezni kot alternativen pristop histokemičnim analizam, ki veljajo za zlati standard v preiskovanju tkiv.

Naše raziskave so že pokazale, da metodologija, ki temelji na infrardeči spektroskopiji, omogoča učinkovito identifikacijo in objektivno kvantifikacijo različnih makromolekul iz enega samega analiziranega vzorca tkiva v enem samem eksperimentu (1)(2). S pomočjo kemometrije in orodij strojnega učenja iz spektroskopskih podatkov razkrivamo podrobnosti sestave in poskušamo pridobiti globlji vpogled v biomolekularno osnovo bolezni.

  1. ZUPANČIČ, B., UMEK, N., UGWOKE, C. K., CVETKO, E., HORVAT, S., GRDADOLNIK, J. Application of FTIR spectroscopy to detect changes in skeletal muscle composition due to obesity with insulin resistance and STZ-induced diabetes. International journal of molecular sciences. 2022, vol. 23, iss. 20, DOI: 10.3390/ijms232012498
  2. ZUPANČIČ, B., UGWOKE, C. K., ABDELMONAEM, M. E. A., ALIBEGOVIĆ, A., CVETKO, E., GRDADOLNIK, J., ŠERBEC, A., UMEK, N. Exploration of macromolecular phenotype of human skeletal muscle in diabetes using infrared spectroscopy. Frontiers in endocrinology. 2023, vol. 14, DOI: 10.3389/fendo.2023.1308373
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava