Kemijski inštitut v letu 2025
Leto 2025 je bilo za Kemijski inštitut zaznamovano z izrazito znanstveno odličnostjo, uspehi na najzahtevnejših mednarodnih razpisih, nadaljnjo krepitvijo raziskovalne infrastrukture ter živahnim povezovanjem z gospodarstvom in širšo javnostjo. Poseben pečat letu daje pridobitev prestižnega projekta Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), ki Kemijski inštitut utrjuje med vodilnimi raziskovalnimi ustanovami v Evropi.
Nekatere najpomembnejše mejnike leta 2025 podrobneje predstavljamo v nadaljevanju.
Novi projekt ERC
Dr. Ajasja Ljubetič, raziskovalec na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta, je s projektom PROPEL uspel na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za t.i. Consolidator Grant (CoG) oziroma projekt za utrditev samostojne raziskovalne kariere. Komisijo je navdušil z inovativnim znanstvenim predlogom za zasnovo prvega popolnoma umetnega proteinskega motorja, s čimer odpira nove poti in premika meje v razvoju bionanotehnologije. Cilj PROPEL (Protein Rigid Organization for Powered Engineered Locomotion) projekta je ustvariti prvi popolnoma na novo zasnovan proteinski motor. Proteine bo dr. Ljubetič z ekipo oblikoval z naprednimi orodji umetne inteligence, njihovo gibanje pa bodo preučevali z izjemno občutljivimi meritvami na ravni posameznih molekul. Motorje bo poganjal princip difuzijske raglje (ang. Brownian ratchet), ki naključno gibanje s pomočjo zunanjega vira energije in asimetrije tirnice pretvori v usmerjeno gibanje. Ti drobni motorji bodo potovali po posebej zasnovanih proteinskih tirnicah.
Raziskovalna infrastruktura in razvojni projekti
Slovesni podpis pogodbe o sofinanciranju Centra za tehnologije genske in celične terapije ter pričetek prve faze gradnje
Podpisali smo pogodbo o sofinanciranju Centra za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT), enega najpomembnejših razvojnih projektov na področju naprednih terapij v Sloveniji. Pogodbo o sofinanciranju sta podpisala minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič ter direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh.Vzpostavitev Centra za tehnologije genske in celične terapije bo pomembno prispevala k razvoju biomedicinskih raziskav, translacije znanja v klinično prakso ter tudi h krepitvi mednarodne prepoznavnosti slovenskega raziskovalnega prostora.
V zadnjih dneh leta 2025 smo tudi že začeli s prvimi pripravljalnimi deli za izgradnjo novega Centra za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT) na območju Kemijskega inštituta. Prva faza gradnje vključuje prestavitev ključnih komunalnih vodov - plina, elektrike in vode. Nekateri vodi bodo premeščeni trajno, drugi le začasno, da bo gradnja lahko potekala nemoteno. V sklopu prve faze bo v nadaljevanju odstranjena tudi stavba nekdanje Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) na območju Kemijskega inštituta. Po rušitvi bomo območje zavarovali z gradbeno diafragmo, ki bo pomembna za stabilnost gradbene jame, da bi preprečili vpliv na sosednje objekte. Prva faza tako predstavlja celovito pripravo terena in infrastrukture za novi center CTGCT, ki bo stal na mestu nekdanje stavbe FKKT.
Tehnološki park Velenje – TecHub, pričetek pripravljalnih del
V letu 2025 smo naredili pomemben korak pri krepitvi raziskovalne infrastrukture z začetkom projekta Tehnološki park Velenje – TecHub, ki poteka na območju ekonomsko-poslovne cone Stara vas in predstavlja enega izmed najpomembnejših projektov v okviru prestrukturiranja Savinjsko-šaleške regije. Projekt predstavlja strateško širitev raziskovalnih kapacitet Kemijskega inštituta na področju biorafinacije biomase, trajnostnih tehnologij in krožnega gospodarstva. V okviru TecHuba bo vzpostavljena raziskovalna enota z vrhunsko opremo, ki bo omogočala tako temeljne kot aplikativne raziskave ter tesnejše sodelovanje z industrijo in lokalnim okoljem. Dela potekajo nemoteno in skladno s terminskim načrtom, na terenu pa so že izvedena ključna pripravljalna dela, ki omogočajo nadaljevanje projekta.
Tehnološki park Velenje – TecHub bo obsegal šest tehnoloških celic s pisarnami za prve proizvodne in testne procese, Smart Media Lab za plasiranje produktov na trg, sodobno konferenčno dvorano ter prostore za inovativna podjetja. Kemijski inštitut je pri projektu soinvestitor in bo v svojih prostorih izvajal raziskave s področja biomase.
Več:
https://www.ki.si/novica/zacenjamo-z-gradnjo-tehnoloskega-parka-velenje-techub/
Vir fotografije: Mestna občina Velenje
Kemijski inštitut in Huawei Technologies Oy Finland začela raziskovalno sodelovanje
Kemijski inštitut in podjetje HUAWEI Technologies Oy Finland sta podpisala sporazum o sodelovanju na področju raziskav in razvoja naprednih materialov za prihodnje elektronske naprave. HUAWEI Technologies Oy Finland je del družbe HUAWEI, vodilnega globalnega ponudnika informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Raziskovalno delo bo potekalo na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo in bo osredotočeno na razvoj novih poroznih materialov do ravni dokazovanja koncepta. Partnerstvo gradi na obsežnem znanju Kemijskega inštituta na področju znanosti o materialih, zlasti na področjih energetskih in okoljskih aplikacij.
Mednarodna vidnost, pomembni obiski in sodelovanja
Obiskal nas je predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob
Kemijski inštitut je obiskal predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob. Na delovnem sestanku, na katerem je bil prisoten tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, se je seznanil z načrti za začetek gradnje novih prostorov Kemijskega inštituta, v katerih bo deloval Center za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT), ter še nekaj drugih inštitutskih laboratorijev. Predsednik vlade je ob obisku simbolično odkril maketo območja Kemijskega inštituta, kjer bodo zrasli novi prostori.
Več: https://www.ki.si/novica/na-obisku-predsednik-vlade-republike-slovenije-dr-robert-golob/
Na obisku predsednik Republike Estonije
Gostili smo tudi predsednika Republike Estonije gospoda Alara Karisa, ki se je v Sloveniji mudil ob priložnosti Strateškega foruma na Bledu. Spremljala ga je izredna in pooblaščena veleposlanica Estonije v Sloveniji, njena ekscelenca gospa Jana Vanaveski.Predsedniku smo predstavili raziskovalno in inovacijsko dejavnost inštituta ter sodelovanja z estonskimi raziskovalnimi ustanovami. V okviru obiska si je ogledal več laboratorijev in se srečal z raziskovalci, med njimi tudi z estonskim doktorskim študentom Madisom Lusijem iz Laboratorija za elektrokatalizo.
Več: https://www.ki.si/novica/obisk-predsednika-republike-estonije/
S partnerskimi inštituti in Lekom smo podpisali sporazum o sodelovanju
Kemijski inštitut, Institut Jožef Stefan, Nacionalni inštitut za biologijo in Lek smo podpisali memorandum o sodelovanju, s katerim utrjujemo strateško partnerstvo med farmacevtsko industrijo in raziskovalno-razvojnim okoljem v Sloveniji. Namen sodelovanja je pospešiti prenos znanstvenih dognanj v prakso, spodbujati inovacije in okrepiti globalno konkurenčnost slovenskega prostora.
Z Univerzo v Novi Gorici smo podpisali sporazum za krepitev raziskovalnega in izobraževalnega sodelovanja
Kemijski inštitut in Univerza v Novi Gorici sta podpisala sporazum o sodelovanju na znanstvenoraziskovalnem področju ter sporazum o sodelovanju na izobraževalnem področju s poudarkom na doktorskem študijskem programu Materiali. Raziskovalna in akademska ustanova sta s tem še dodatno okrepili že doslej zgledno sodelovanje, ki poteka vse od ustanovitve univerze pred tremi desetletji. Podpis obeh sporazumov predstavlja pomemben korak k poglobitvi povezovanja med raziskovalnim in akademskim okoljem ter odpira nove priložnosti za skupno ustvarjanje vrhunskega znanja. Slavnostni podpis je spremljal pregled dosedanjega sodelovanja med inštitutom in univerzo ter predstavitev doktorskega študijskega programa Materiali, ki ga Univerza v Novi Gorici (UNG) izvaja v sodelovanju s Kemijskim inštitutom (KI).
Sklenili smo sporazum o strateškem sodelovanju s skladom Vesna
Na Kemijskem inštitutu smo predstavili izbrane inovacije in sklenili sporazum o strateškem sodelovanju s skladom za tehnološke inovacije Vesna. Gre za sklad tveganega kapitala, ki se osredotoča na prenos tehnologij iz znanstvenih inštitucij na trg in s tem premaguje pogost izziv pretvorbe raziskav v komercialno uspešne izdelke. Namenjen je spodbujanju razvoja in zagona znanstvenih in tehnoloških inovacij na področjih umetne inteligence, robotike, energetike, zdravstva, biomaterialov, kibernetske varnosti in številnih drugih.
Več: https://www.ki.si/novica/kemijski-institut-bo-sodeloval-s-skladom-za-tehnoloske-inovacije-vesna/
Objave v uglednih znanstvenih revijah (Nature/Science)
Raznolika vloga lipidov v strukturi proteinske nanopore
Pomemben del proteoma sesalcev predstavljejo membranski proteini, ki so pogosto tarče zdravil. Struktura in funkcija membranskih proteinov sta odvisni od njihovih interakcij z lipidi, ki sestavljajo membrane v katerih se nahajajo. Aktinoporini so α-poro-tvorni proteini, ki se specifično vežejo na membrane, ki vsebujejo sfingomielin, kjer oligomerizirajo in tvorijo transmembranske pore. Ugotovitve v članku razkrivajo zapleteno mrežo interakcij med proteini in lipidi ter med samimi lipidi ter poudarjajo pogosto podcenjeno vlogo lipidov v strukturi in funkciji transmembranskih proteinskih kompleksov.
Več: https://www.ki.si/novica/raznolika-vloga-lipidov-v-strukturi-proteinske-nanopore/
Operando impedančna spektroskopija za raziskave baterij
Sodobne akumulatorske celice so sestavljene iz kompleksnih elektrod, ki predstavljajo izziv pri analizi elektrokemijskih procesov. Tradicionalne tehnike impedančne spektroskopije zahtevajo poenostavitev sistema in ravnovesne pogoje, kar omejuje njihovo sposobnost zajemanja dinamičnih procesov. Članek predstavlja napredno metodo operando impedančne spektroskopije, ki omogoča podrobno analizo procesov v dejanskih delovnih pogojih. Prednosti operando impedančne spektroskopije so prikazane na študiji kovinskih litijevih elektrod med ponavljajočimi se cikli odlaganja in jedkanja. Tehnika omogoča identifikacijo in kvantifikacijo različnih elektrokemijskih procesov, vključno s tistimi, ki so povezani z difuzijo litija, površinskimi morfološkimi spremembami in rastjo dendritov. Ugotovitve poudarjajo pomen operando impedančne spektroskopije pri omogočanju vpogleda, ki je nedostopen s tradicionalnimi metodami impedančne spektroskopije, zlasti pri razumevanju zapletenih pojavov, kot so notranji kratki stiki in jedkanje kovinskega litija. Študija poudarja nujnost kombiniranja meritev operando impedance z odprtokrognimi meritvami za celovito razumevanje obnašanja akumulatorjev med delovanjem.
Več: https://www.ki.si/novica/operando-impedancna-spektroskopija-za-raziskave-baterij/
Imunogena celična smrt v boju proti raku
Inflamasomi povzročijo izločanje vnetnih citokinov in piroptozo, smrt okužene celice. S svojim dvojnim delovanjem so močno obrambno orodje prirojenega imunskega sistema v boju proti škodljivim mikrobom. Rakaste celice pa so iznašle številne načine, da se skrijejo pred imunskim sistemom, kar omogoči razvoj bolezni. Raziskovalci na Kemijskem inštitutu so po zgledu inflamasomov razvili nov terapevtski pristop, s citokini obogateno piroptozo, ko v tumorjih najprej sprožijo lokalno izločanje imunostimulatornih citokinov, nato pa povzročijo imunogeno celično smrt rakastih celic. Na mišjem modelu melanoma so pokazali, da ob sprožitvi piroptoze ozdravi približno petina živali, če pa tumorji pred sprožitvijo piroptoze izločajo citokine, ki stimulirajo imunske celice, pa ozdravi več kot dve petini živali. Pri izbiri citokina je potrebna previdnost, saj nekateri (npr. interlevkin 12) ojačajo protitumorsko delovanje piroptoze, drugi (npr. interferon γ) pa ga zavrejo, kar vodi v neuspešno zdravljenje. Pokazali so tudi, da pri ozdravljenih živalih novi tumorji ne nastanejo. S tem pristopom so pri različnih oblikah rakov pokazali, da kratkotrajno lokalno vnetje vodi do močne sistemske protitumorske imunosti. V študiji so terapevtske komponente vnesli v tumorje v obliki DNK s pomočjo elektroporacije, kar je predvsem priročno za dostopne tumorje, kot so npr. različne vrste kožnih rakov. V bodoče nameravajo raziskati še druge načine dostave, ki bi omogočili zdravljenje manj dostopnih tumorjev.
Več: https://www.ki.si/novica/imunogena-celicna-smrt-v-boju-proti-raku/
Aktivacijo NLRP3 omogočajo raznolike celične strukture
Inflamasom NLRP3 je večproteinski kompleks, ki nastane kot odgovor na zelo raznolike dražljaje, od mikrobov, kristalov holesterola, amiloidov do azbestnih vlaken. Zaradi občutljivosti na različne signale velja inflamasom NLRP3 za enega ključnih posrednikov vnetja, ki ga povezujemo s pogostimi obolenji, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, nevrodegenerativne bolezni ter tudi rak. Velika uganka pa je, kako lahko tako raznoliki dražljaji sprožijo skupno pot. Raziskave doslej so nakazovale, da imajo pri tem pomembno vlogo bližina in spremembe specifičnih celičnih organelov. Raziskovalci s Kemijskega inštituta so v sodelovanju z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Inštitutom za strukturno biologijo Univerze v Bonnu uporabili inovativen pristop, s katerim so NLRP3 usmerili na različne celične organele. Pokazali so, da lokacija in tip organela nista ključna, saj so raznoliki aktivatorji sprožili vnetje tudi pri lokacijsko omejenih različicah NLRP3. Ugotovili so, da je pomembno, da se NLRP3 veže bodisi na membrane organelov ali na proteinsko ogrodje, saj to privede do razrahljanja neaktivne konformacije NLRP3, kar omogoča nadaljnje sestavljanje inflamasoma. Ta študija nakazuje, da morda ravno sposobnost NLRP3, da zazna nepravilnosti v različnih celičnih strukturah in tam tvori inflamasom, omogoča odziv na različne motnje v delovanju celice, ki jih povzročijo raznoliki aktivatorji NLRP3.
Več: https://www.ki.si/novica/aktivacijo-nlrp3-omogocajo-raznolike-celicne-strukture/
Manj plemenitih kovin, več vodika v alkalnem elektrolitu
Elektroliza vode je ključna tehnologija za trajnostno proizvodnjo vodika, vendar jo omejujejo visoki stroški in nizka učinkovitost obstoječih elektrokatalizatorjev. Doseganje visoke aktivnosti in dolgoročne stabilnosti ob sprejemljivih stroških ostaja velik izziv, zlasti pri uporabi materialov na osnovi platine. V naši raziskavi smo razvili nov katalizator na osnovi nanodelcev rutenija z nizko vsebnostjo Ru, podprtih na kompozitu titanovega oksinitrida in ogljika (Ru/TiON–C). Ta material pri reakciji tvorbe vodika v alkalnem mediju izkazuje bistveno boljšo zmogljivost kot komercialna katalizatorja Pt/C in Ru/C. Pokazali smo, da izjemna aktivnost in stabilnost Ru/TiON–C izhajata iz močne interakcije med kovino in nosilcem (MSI) – med rutenijem in TiON. Ta interakcija izboljša disociacijo vode, optimizira adsorpcijo vodika na površini rutenija ter omogoča močno vezavo nanodelcev na nosilec, s čimer preprečuje degradacijo katalitskega kompozita. Naše eksperimentalne ugotovitve, dodatno potrjene z DFT-izračuni, razkrivajo, kako je mogoče MSI izkoristiti za izboljšanje katalitskih lastnosti. Naša študija ponuja temeljno razumevanje vloge MSI pri izboljšanju delovanja elektrokatalizatorjev in predstavlja načrtovalsko strategijo, ki jo je mogoče razširiti tudi na druge reakcije in katalitske materiale na področju obnovljivih virov energije.
Več: https://www.ki.si/novica/manj-plemenitih-kovin-vec-vodika-v-alkalnem-elektrolitu/
Učinkovita pretvorba CO₂ v etanol
Doseganje visokega izkoristka pri sintezi etanola iz CO₂ ostaja eden največjih izzivov trajnostne katalize zaradi termodinamskih in kinetičnih omejitev. V tej študiji je predstavljen prebojen pristop k neposredni hidrogenaciji CO₂ v etanol z uporabo Cs-promoviranega CuZnFe katalizatorja v pretočnem reaktorju. Delo obravnava ključne omejitve selektivnosti in stabilnosti ter odpira nove možnosti za valorizacijo CO₂ v obnovljiva tekoča goriva. Raziskava prikazuje selektiven in tehnološko obetaven pristop k sintezi etanola neposredno iz CO₂. Rezultati poudarjajo pomen naprednega načrtovanja katalizatorjev za premagovanje tradicionalnih omejitev pri pretvorbi CO₂. Delo pomembno prispeva k razvoju ogljično nevtralnih tehnologij za goriva in se navezuje na širše cilje Evropskega zelenega dogovora in krožnega gospodarstva.
Več: https://www.ki.si/novica/ucinkovita-pretvorba-co2-v-etanol/
Skupaj močnejši: raziskovalci odkrili, kako celice uravnavajo skupinsko ravnovesje beljakovin
Znanstveniki so odkrili nov biološki proces, ki so ga poimenovali interstaza. Ta proces omogoča celicam, da vzdržujejo ravnovesje beljakovin, ki so si funkcionalno podobne, tako da se te beljakovine združijo z lastnimi sporočilnimi molekulami, imenovanimi mRNA. V celicah mora biti količina posameznih beljakovin natančno uravnana, da ostanejo v območju, ki je potrebno za zdravo delovanje. To je še posebej pomembno za beljakovine, ki se združujejo v tekočih kapljicah, imenovanih kondenzati. Te beljakovine imajo prožne dele, ki nimajo stalne tridimenzionalne oblike, zato lahko hkrati vzpostavljajo veliko medsebojnih povezav. Če se teh beljakovin nabere preveč, lahko tvorijo škodljive grudice. Njihove ugotovitve, objavljene v reviji Nature, so razkrile nov način, kako celice ohranjajo ravnovesje skupine beljakovin, ki se združujejo v kondenzatih.
Gibljivost proteinov NLP omogoča napad na rastline
Rastline so vsak dan tarča številnih mikrobov, ki skušajo vdreti v njihove celice. Mnogi patogeni pri tem izločajo toksične proteine, ki jim pomagajo pri napadu. Primer takšnih toksinov so proteini NLP, citolizini, ki poškodujejo celične membrane in povzročijo odmrtje rastlinskih tkiv s tvorbo por v plazemski membrani. Ob stiku z membrano se toksini vežejo na sladkorno glavo posebnih lipidov glikozilinozitol fosforilceramidov (GIPC), ki se nahajajo v plazemski membrani in so tarče za omenjene citolizine. Raziskovalci so prvič razvozlali zgradbo sladkorne glave omenjenih lipidnih tarč in pojasnili, kako jih toksini NLP prepoznajo v rastlinski plazemski membrani. Z metodami analizne kemije so izolirali različne vrste lipidov GIPC z različnimi sladkornimi glavami, z biofizikalnimi metodami in računalniškimi simulacijami pa pokazali, da so NLP proteini izjemno prilagodljivi, saj lahko svojo zgradbo spremenijo in tako učinkovito vežejo različne tipe sladkornih glav lipidnih receptorjev. Strukturna plastičnost jim omogoča tvorbo por v membranah dvokaličnic in enokaličnic, ki se med seboj razlikujejo po lipidni sestavi. Razumevanje procesov vezave na membrano in procesa tvorbe pore proteinov NLP odpira nove možnosti za razvoj odpornih rastlin in učinkovitih strategij za zaščito pridelkov pred rastlinskimi boleznimi. Raziskava prinaša tudi pomemben košček v mozaik na poti do razumevanja, zakaj so proteini NLP v naravi tako razširjeni in lahko škodujejo številnim rastlinskim vrstam.
Več: https://www.ki.si/novica/gibljivost-proteinov-nlp-omogoca-napad-na-rastline/
Dogodki za javnost in povezovanje z gospodarstvom
Razstava ob Ljubljanici: Za zeleno in zdravo prihodnost
Kemijski inštitut se je predstavil na razstavi na prostem na Krakovskem nasipu ob Ljubljanici. Z razstavo z naslovom »Za zeleno in zdravo prihodnost« smo želeli obiskovalcem približati naša ključna raziskovalna področja in projekte, ki so pomembni za razvoj trajnostnih tehnologij ter izboljšanje zdravja.V smeri od Šentjakobskega mosta proti Trnovemu je bil predstavljen načrtovani Center za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT) – raziskovalni center, namenjen razvoju tehnologij na področju personaliziranega zdravljenja. Na ogled so še nekatere druge raziskave v dobro pacientov. V nasprotni smeri, od Trnovega proti Šentjakobskemu mostu, pa je bil predstavljen Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije. Deloval bo v Kisovcu, Kemijski inštitut pa ga vzpostavlja z namenom spodbujanja razvoja tehnologij za zeleni prehod. Na ogled so bile tudi predstavitve nekaterih drugih projektov in raziskav, ki bodo pomembno prispevale k ustvarjanju naše skupne trajnostne prihodnosti.
Več: https://www.ki.si/novica/razstava-ob-ljubljanici-za-zeleno-in-zdravo-prihodnost/
Predstavitev slovenskih vodikovih tehnologij v Bruslju
Kemijski inštitut je v letu 2025 sodeloval pri predstavitvi vodilnih slovenskih raziskav na področju vodikovih tehnologij v Bruslju. Na dogodku, namenjenem povezovanju raziskovalnih organizacij in odločevalcev na evropski ravni, smo predstavili dosežke na področju gorivnih celic, elektrokatalize in shranjevanja energije. Dogodek je pomembno prispeval k večji prepoznavnosti slovenskega raziskovalnega prostora ter odpiranju novih možnosti za mednarodno sodelovanje.
Teden Kemijskega inštituta 2025
Tudi v letu 2025 smo organizirali Teden Kemijskega inštituta, ki je z vrsto predavanj, delavnic, okroglih miz in vodenih ogledov laboratorijev ponovno pritegnil veliko zanimanje strokovne in širše javnosti. Dogodek je poudaril pomen znanosti za družbeni razvoj ter omogočil neposreden stik med raziskovalci in obiskovalci.
Iz laboratorija v posel
V sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije smo pripravili dogodek »Iz laboratorija v posel«, namenjen podjetjem, ki jih zanimajo raziskovalna sodelovanja, prenos tehnologij in komercializacija znanja. Predstavili smo raziskovalne kompetence inštituta ter primere dobrih praks sodelovanja z gospodarstvom.
Evropska noč raziskovalcev – Postani raziskovalec/ka za en dan
V okviru Evropske noči raziskovalcev smo tudi v letu 2025 odprli vrata laboratorijev in obiskovalcem omogočili, da se za en dan preizkusijo v vlogi raziskovalcev. Dogodek je bil namenjen predvsem mladim in družinam ter je prispeval k večjemu zanimanju za naravoslovje in raziskovalno delo.
Priznanja in nagrade
Leto 2025 je zaznamovalo tudi več nacionalnih in mednarodnih priznanj, ki so jih prejeli raziskovalci in raziskovalne skupine Kemijskega inštituta za svoje znanstvene, razvojne in inovacijske dosežke.
Raziskovalci so prejeli:
- strokovne nagrade in priznanja za vrhunske znanstvene dosežke,
- nagrade za inovacije in prenos znanja v industrijo,
- priznanja za pedagoško in mentorsko delo ter prispevek k razvoju mladih raziskovalcev.
Ta priznanja potrjujejo širok spekter odličnosti – od temeljnih raziskav do aplikativnih rešitev z neposrednim družbenim in gospodarskim učinkom. V nadaljevanju predstavljamo nekaj najvidnejših nagrad in priznanj.
Rektorjeva nagrada za inovacijo "Dvokomponentna imunoterapija raka"
Nagrada, ki velja za eno najprestižnejših univerzitetnih priznanj na področju inovacij, spodbuja podjetniški in inovacijski potencial študentov, raziskovalcev in alumnov Univerze v Ljubljani ter krepi povezovanje akademskega znanja z gospodarstvom in družbo.
V kategoriji študentk in študentov, alumen in alumnov na Univerzi v Ljubljani Kemijski inštitut prejel rektorjevo nagrado za 3. mesto. Inovacija z naslovom »Dvokomponentna imunoterapija raka – aktivacija imunskega sistema z nadzorovano celično smrtjo« predstavlja razvoj nove oblike imunoterapije raka, ki temelji na sprožitvi imunogene celične smrti (ICD) v rakavih celicah. Gre za kombinacijo dveh beljakovin – GSDMD in NINJ1, ki povzročita uničenje tumorskih celic in hkrati sprožita močan imunski odziv proti njim. Tak pristop omogoča, da imunski sistem sam prepozna in napade rakave celice. Predklinične raziskave so pokazale regresijo tumorjev in remisijo pri zdravljenih živalih, kar dokazuje velik potencial nove strategije za zdravljenje različnih oblik raka.
Člani ekipe so bili dr. Sara Orehek,dr. Iva Hafner Bratkovič, dr. Taja Železnik Ramuta, dr. Borna Jurković in dr. Roman Jerala.
Več: https://www.ki.si/novica/rektorjeva-nagrada-za-inovacijo-dvokomponentna-imunoterapija-raka/
Zlato sejemsko priznanje na MOS Celje
Na Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju, ki je potekal od 17.-21. septembra, je Kemijski inštitut prejel zlato sejemsko priznanje za izum Mukoadhezivni film za aplikacijo cepiv in terapevtikov na osnovi nukleinskih kislin. Gre za rezultat raziskav Odseka za sintezno biologijo in imunologijo (D12), ki je nastal v okviru doktorske disertacije dr. Hane Esih. Priznanje potrjuje vrhunskost raziskovalnega dela skupine in inovativnost rešitev, ki jih na Kemijskem inštitutu razvijamo za prihodnost medicine in biotehnologije.
Zlato priznanje GZS za inovacijo Kemijskega inštituta in Steklarne Hrastnik
Na Dnevu inovativnosti, ki ga je 16. septembra organizirala Gospodarska zbornica Slovenije, sta Kemijski inštitut in Steklarna Hrastnik prejela zlato priznanje GZS za najboljše inovacije 2025. Priznanje je bilo podeljeno za inovacijo BEAR – preboj v zeleno steklarstvo, ki predstavlja pomemben korak v trajnostnem razvoju in zmanjševanju okoljskega odtisa steklarske industrije. Prva hibridna regenerativna peč združuje električno ogrevanje in tradicionalno ogrevanje s plinom. S tem se delež električne energije pri procesu taljenja lahko poveča na več kot 40 odstotkov, kar pomeni več kot 50-odstotno zmanjšanje porabe zemeljskega plina in 33-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Projekt je rezultat uspešnega sodelovanja raziskovalcev Kemijskega inštituta in razvojnih ekip Steklarne Hrastnik.
Bronasto priznanje invenciji "Jeklene elektrode za trajnostno proizvodnjo zelenega vodika"
Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo SRIP - Krožno gospodarstvo je nagradilo najboljše inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva za leto 2024. Invenciji Kemijskega inštituta ter Inštituta za kovinske materiale in tehnologije (IMT) z naslovom "Jeklene elektrode za trajnostno proizvodnjo zelenega vodika" je pripadlo bronasto priznanje. Inovacija, ki nadomešča drage plemenite kovine s cenovno dostopnim jeklom, odpira vrata bolj trajnostni in cenovno učinkoviti proizvodnji vodika. Z napredno elektrokemično aktivacijo se na jeklu razvije nanoplast, ki omogoča učinkovito tvorbo vodika in kisika, ter s tem pomembno prispeva k zelenemu prehodu in krožnemu gospodarstvu.
Prejemnici priznanja L’Oréal-UNESCO "Za ženske v znanosti"
L'Oréal Adria in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO sta v Atriju ZRC SAZU podelila priznanja nacionalnega programa L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti« trem perspektivnim mladim raziskovalkam, med katerimi sta kar dve sodelavki Kemijskega inštituta - raziskovalka na področju molekularne biologije Tajda Klobučar in raziskovalka na področju biomedicine Sara Orehek.
Tajda Klobučar(Odsek za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo - Laboratorij za RNA omrežja) se posveča celici, še posebej prepletu RNA in proteinov, ki vplivajo na izražanje genov v razvoju celic. To razumevanje vodi h ključnim mehanizmom, ki usmerjajo normalen razvoj zarodka in pomaga pri odkrivanju novih tarč za zdravljenje bolezni na nivoju RNA.
Sara Orehek (Odsek za sintezno biologijo in imunologijo) se ukvarja z imunoterapijo raka. Pri svojem delu združuje znanja imunologije in orodja sintezne biologije za razvoj inovativnih terapevtskih pristopov, usmerjenih v zdravljenje rakavih obolenj in izboljšanje protitumorske imunosti.
Več: https://www.ki.si/novica/prejemnici-priznanja-loreal-unesco-za-zenske-v-znanosti-klobucar-in-orehek/
