Od sestave materiala do aktivne površine
Pri razvoju Slovenskega elektrolizerja povezujemo znanost o materialih z elektrokatalizo. Naš cilj je razumeti, kako kemijska sestava, kristalna struktura, mikrostruktura in površinska kemija elektrod vplivajo na njihovo aktivnost in dolgoročno stabilnost.
Osredotočamo se na materiale na osnovi niklja, ki omogočajo razvoj alkalnih elektroliznih celic brez katalizatorjev iz kovin platinske skupine (PGM).
Raziskujemo tako notranjo strukturo materialov (bulk) kot njihove površinske spremembe med elektrokemijskim delovanjem. S tem želimo razviti učinkovitejše in stabilnejše elektrode za reakciji nastajanja vodika (HER) in kisika (OER).
Naš pristop: od razumevanja materiala in aktivnih mest do načrtovanja boljših elektrod.

Katoda – razvoj materialov za HER
Nikelj je eden ključnih materialov za alkalno elektrolizo vode, vendar njegova elektrokatalitska aktivnost in stabilnost nista odvisni zgolj od kemijske sestave. Pomembno vlogo imajo tudi mikrostruktura, površinska kemija, aktivna mesta in spremembe materiala med elektrokemijskim delovanjem.
Naše raziskave povezujejo temeljno razumevanje reakcije nastajanja vodika (HER), napredno karakterizacijo površin in razvoj novih nikljevih elektrokatalizatorjev.
Pokazali smo, da različne površinske zvrsti niklja pomembno vplivajo na HER. Medtem ko lahko ustrezno oblikovani stiki med kovinskim nikljem in Ni(OH)₂ pospešujejo reakcijo, lahko nastajanje NiO in podpovršinskih nikljevih hidridov (NiHₓ) zmanjšuje katalitsko aktivnost. Z naprednimi metodami, kot sta ToF-SIMS in multivariatna analiza, omogočamo identifikacijo in razumevanje teh aktivnih površinskih struktur.
Razvijamo tudi napredne nanostrukturirane nikljeve katalizatorje, pri katerih z nadzorom morfologije, velikosti delcev in njihove porazdelitve povečujemo elektrokemijsko dostopno površino in učinkovitejšo izrabo niklja. Med drugim smo razvili ultratanke nikljeve strukture na reduciranem grafenovem oksidu (Ni@rGO), ki dosegajo bistveno višjo masno aktivnost za HER od komercialnih Ni/C katalizatorjev.
Pridobljeno znanje želimo prenesti v razvoj praktičnih katod, kjer bomo povezovali kemijsko sestavo, notranjo strukturo materiala (bulk), površinski inženiring ter elektrokemijsko kondicioniranje in regeneracijo elektrod.
Naš cilj je razviti učinkovite, cenovno dostopne in dolgoročno stabilne nikljeve katode brez plemenitih kovin, primerne za delovanje pri visokih tokovnih gostotah v alkalnih elektrolizerjih.
Povezane raziskave:
- Kozlica et al., Nature Catalysis9 (2026), 1036–1047.
https://doi.org/10.1038/s41929-026-01605-9 - Finšgar et al., Angewandte Chemie International Edition65 (2026), e19929.
https://doi.org/10.1002/anie.202519929 - Mathew et al., Next Materials13 (2026), 103231.
https://doi.org/10.1016/j.nxmate.2026.103231
Anoda – razvoj materialov za OER
Pri razvoju anod za alkalno elektrolizo vode se osredotočamo na materiale na osnovi niklja in železa (NiFe), katerih elektrokatalitska aktivnost in stabilnost sta močno odvisni od kemijske sestave, mikrostrukture in površinskih sprememb med reakcijo nastajanja kisika (OER).
Naše raziskave povezujejo razvoj NiFe (oksi)hidroksidnih katalitskih plasti, metalurgijo in napredni površinski inženiring. Pokazali smo, da lahko z lasersko obdelavo komercialnih nikljevih zlitin načrtno spreminjamo njihovo površinsko strukturo in izboljšamo elektrokatalitsko aktivnost. Med elektrokemijskim delovanjem prihaja do nadaljnjih sprememb površine, vključno z nastajanjem aktivnih nikljevih (oksi)hidroksidnih plasti in prerazporejanjem posameznih elementov.
Takšen pristop omogoča razvoj katalitsko aktivnih površin neposredno na dostopnih kovinskih materialih ter odpira možnosti za optimizacijo tako notranje strukture materiala (bulk) kot njegove površinske kemije.
Naš cilj je povezati metalurgijo, znanost o materialih in elektrokatalizo ter razviti učinkovite, dolgoročno stabilne anode brez plemenitih kovin, primerne za delovanje pri praktičnih tokovnih gostotah.
Povezani raziskavi:
- Surca et al., International Journal of Hydrogen Energy205 (2026), 153321.
https://doi.org/10.1016/j.ijhydene.2025.153321 - Journal of Catalysis (2026).
https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0021951726005336
Od mikrostrukture do aktivnih in stabilnih elektrod
Pri nadaljnjem razvoju katalizatorjev želimo optimizirati ne le njihovo kemijsko sestavo, temveč tudi mikrostrukturo in površinske lastnosti.
Osredotočamo se na tri medsebojno povezane ravni:
- Sestava in struktura materiala: zlitine na osnovi niklja, fazna sestava, kristalna orientacija in defekti.
- Mikrostruktura: velikost in orientacija zrn, meje zrn, dislokacije, deformacije ter vpliv mehanske in toplotne obdelave.
- Površinska kemija: aktivna mesta, oksidne in hidroksidne zvrsti, vpliv nečistoč ter spremembe površine med elektrolizo.
Z naprednimi metodami, kot so SEM/EBSD, identično-lokacijska elektronska mikroskopija, lokalna elektrokemija in površinska analiza, povezujemo spremembe materialov z njihovim elektrokemijskim delovanjem.
Naš cilj je razumeti, katere mikrostrukture in površinska stanja omogočajo hkrati visoko katalitsko aktivnost in dolgoročno stabilnost — ter to znanje uporabiti pri razvoju novih elektrod za Slovenski elektrolizer.
Mikrostruktura kot orodje za načrtovanje katalizatorjev
V sodelovanju z Inštitutom za kovinske materiale in tehnologije (IMT) raziskujemo, kako mikrostruktura kovinskih materialov vpliva na njihovo elektrokatalitsko delovanje.
V skupni raziskavi nikljeve superzlitine smo pokazali, da kristalografska orientacija in velikost zrn pomembno vplivata na razvoj elektrokatalitsko aktivne površine pri reakciji nastajanja kisika (OER). S kombinacijo identično-lokacijske elektronske mikroskopije, EBSD in lokalnih elektrokemijskih meritev (SECCM) smo povezali mikrostrukturo posameznih zrn z njihovimi površinskimi spremembami in aktivnostjo.
To odpira novo razvojno smer: katalizatorjev ne optimiziramo le s spreminjanjem kemijske sestave, temveč tudi z načrtnim oblikovanjem mikrostrukture materiala.
Takšen pristop želimo v nadaljnjem razvoju Slovenskega elektrolizerja uporabiti pri načrtovanju učinkovitejših in stabilnejših elektrod.
Povezana raziskava:
Donik et al., Chemical Communications61 (2025), 14097–14100.
https://doi.org/10.1039/D5CC02703A
Raziskovalno sodelovanje: Kemijski inštitut (KI) in Inštitut za kovinske materiale in tehnologije (IMT).
HER-katalizatorji na osnovi plemenitih kovin in naprednih nosilcev
Poleg razvoja elektrokatalizatorjev brez plemenitih kovin raziskujemo tudi napredne katalizatorje za reakcijo nastajanja vodika (HER) na osnovi kovin platinske skupine (PGM), kot so platina (Pt), rutenij (Ru) in iridij (Ir). Pri tem se osredotočamo na zmanjševanje vsebnosti plemenitih kovin ter izboljšanje njihove katalitske aktivnosti in dolgoročne stabilnosti.
Pomemben del naših raziskav, ki jih vodi dr. Milutin Smiljanić, je razvoj električno prevodnih nosilcev na osnovi titanovega oksinitrida (TiON) in naprednih ogljikovih materialov. Ti nosilci niso zgolj pasivna podlaga za kovinske nanodelce, temveč lahko z interakcijami med kovino in nosilcem (metal–support interactions, MSI) vplivajo na elektronsko strukturo, katalitske lastnosti in stabilnost aktivnih mest.
Pokazali smo, da lahko nosilci na osnovi TiON izboljšajo HER-aktivnost in stabilnost Pt-nanodelcev v kislem elektrolitu. Razvili smo tudi Ru-katalizatorje z nizko vsebnostjo plemenite kovine na kompozitnih nosilcih TiON–ogljik, ki izkazujejo visoko HER-aktivnost v alkalnem okolju, ter nanostrukture Ru@Ir s strukturo jedro–lupina za učinkovito nastajanje vodika v kislih in alkalnih elektrolitih.
Naše kompetence vključujejo tudi napredni površinski inženiring z lasersko obdelavo. Z uporabo ultrahitrih laserskih pulzov smo razvili nanostrukturirane nosilce iz titanovega oksida s kisikovimi vrzelmi (TiO₂₋ₓ), ki omogočajo nadzorovano porazdelitev platine v obliki posameznih atomov, majhnih skupkov in nanodelcev. Takšen pristop odpira dodatne možnosti za učinkovitejšo izrabo plemenitih kovin in optimizacijo katalitskih lastnosti.
Naš raziskovalni pristop povezuje sintezo katalizatorjev in nosilcev, napredno elektronsko mikroskopijo, površinsko karakterizacijo, elektrokemijske meritve in teoretično modeliranje, s čimer raziskujemo in optimiziramo aktivnost ter stabilnost katalizatorjev na atomski in nanometrski ravni.
Naš cilj je razvijati visoko aktivne in dolgoročno stabilne HER-katalizatorje z minimalno vsebnostjo plemenitih kovin, ki bodo prispevali k večji učinkovitosti in racionalnejši porabi materialov v različnih tehnologijah elektrolize vode, vključno s PEM, AEM in alkalno elektrolizo.
Povezane raziskave:
- Smiljanić et al., ACS Catalysis12 (2022), 13021–13033.
https://doi.org/10.1021/acscatal.2c03214 - Smiljanić et al., Chemical Engineering Journal517 (2025), 164204.
https://doi.org/10.1016/j.cej.2025.164204 - Popović et al., ACS Catalysis15 (2025), 13444–13457.
https://doi.org/10.1021/acscatal.5c02831 - Smiljanić et al., Chemical Engineering Journal549 (2026), 183188.
https://doi.org/10.1016/j.cej.2026.183188


