Preglova nagrada za izjemne dosežke 2022
Dobitnici Preglove nagrade za izjemne dosežke sta dr. Mateja Manček Keber in prof. dr. Nataša Zabukovec Logar
Obrazložitev nagrad:
Dr. Mateja Manček Keber je višja znanstvena sodelavka na Kemijskem inštitutu. Deluje na področju bazične in translacijske imunologije. Osrednja tema njenih raziskav so signalne poti Tollu podobnih receptorjev (TLR), pri čemer raziskuje predvsem njihovo vlogo v sterilnem vnetju v kroničnih boleznih, kot sta revmatoidni artritis in rak. Oksidativni stres poveča izločanje zunajceličnih veziklov, ki so pomembno področje njenega raziskovanja. Odkrila je, da zunajcelični vezikli vsebujejo oksidirane lizofosfolipide, ki sprožijo sterilno vnetje preko receptorja TLR4. Pokazala je, kako te molekule v telesu nastanejo, s čimer je odprla nove možnosti za zdravljenje vnetnih bolezni.Njene raziskave tudi pomembno prispevajo k razlagi, kako kronično vnetje in zunajcelični vezikli prispevajo k razvoju raka. Na primeru B-celičnega limfoma, katerega vzrok je mutacija v proteinu Myd88, je pokazala, da lahko zunajcelični vezikli prenesejo mutiran protein Myd88 v tarčne celice in tako spodbujajo vnetje.
Prof. dr. Nataša Zabukovec Logar je vodja Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu. Je mednarodno priznana znanstvenica na področju nanoporoznih materialov kot so zeoliti in njim podobni materiali, ki so uporabni za sorpcijsko shranjevanje toplote in za okoljske aplikacije, kot so zajem CO2 in ostalih toplogrednih plinov. Primer sorpcijskega shranjevanja toplote je reverzibilna vezava vode v trdne porozne materiale. Nagrajenka je s sodelavci razvila in okarakterizirala stabilne mikroporozne zeolite in aluminofosfate z doslej najvišjimi kapacitetami za tovrsten način shranjevanja energije, vključno z vpogledom v njihovo delovanje na atomskem nivoju ter določitvijo odnosa struktura-lastnosti materiala. Njene raziskave na tem področju so pomembno prispevale k razumevanju in možnostim nadaljnje optimizacije sistemov za učinkovito shranjevanje energije. Prav tako je dosegla izjemne dosežke na področju inovativne priprave hidrotermično stabilnih kovinsko-organskih ogrodji, t.i. MOFov. S sodelavci je razvila več kompozitnih materialov, z MOFi kot aktivnimi komponentami za selektivni zajem plinov, tudi CO2, ki imajo bistveno izboljšano strukturno stabilnost in tako večjo učinkovitost pri realnih pogojih zajema iz industrijskih in drugih plinov.