O inštitutu

Preglovi nagrajenki dr. Ema Žagar in izr. prof. dr. Bojana Žegura (vidno spodaj). Nagrado je v imenu nagrajenke prevzela prof. dr. Metka Filipič. 

Dobitnici Preglove nagrade za izjemne dosežke sta dr. Ema Žagar in izr. prof. dr. Bojana Žegura

Obrazložitev nagrad:

Dr. Ema Žagar je vodja Odseka za polimerno kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu. Je mednarodno priznana znanstvenica na področju kemijske reciklaže polimernih materialov. To področje ni zgolj zahteven znanstveni izziv, temveč se z njim vedno bolj intenzivno sooča celotno človeštvo. Raziskovalna skupina je pod vodstvom dr. Žagarjeve razvila učinkovit postopek kemijske reciklaže alifatskih poliamidov (znan primer tovrstnih materialov so najloni). Izrazita prednost novega reciklažnega postopka je hitra in učinkovita razgradnja do monomerov brez stranskih reakcij. V praktični izvedbi to pomeni bistveno poenostavitev postopka izolacije in čiščenja pridobljenih monomerov. Sekundarne surovine, pridobljene z novim postopkom, so po kakovosti primerljive komercialno dostopnim kemikalijam za izdelavo poliamidov.Na področju reciklaže odpadne plastike se je dr. Žagarjeva intenzivno ukvarjala tudi s kemijsko reciklažo poliuretanskih pen. Med drugim je s sodelavci pokazala, da lahko iz odpadnih pen pridobijo polieter poliole, ki so strukturno ekvivalentni komercialno dosegljivim poliolom. To so potrdili s sintezo poliuretanskih pen iz recikliranih poliolov, ki imajo primerljive lastnosti kot pene, narejene iz komercialnih poliolov.Omenjeni raziskovalni dosežki so naleteli na širok odziv strokovne javnosti, zanje je prejela tudi nagrado “Odlični v znanosti” ter več nagrad za najboljše inovacije. V zadnjem obdobju je objavila več kot 50 znanstvenih člankov, med drugim tudi v najuglednejših revijah s področja polimerov, kot sta ACS sustainable chemistry & engineering in Macromolecules. Na osnovi prebojnih člankov so z dr. Žagarjevo  vzpostavili stike predstavniki podjetja Solvay in Asahi Kasei in z njo izvedli več aplikativnih raziskav. Odsek za polimerno kemijo in tehnologijo, ki ga vodi dr. Žagarjeva, je že vrsto let tudi nepogrešljiv vir znanja, ki ga v svoje produkte prenaša slovenska polimerna industrija.

Izr. prof. dr. Bojana Žegura je mednarodno uveljavljena genetska toksikologinja, ki vodi Oddelek za genetsko toksikologijo in biologijo raka Nacionalnega Inštituta za biologijo. Fokus njenih raziskav so mehanizmi delovanja kemikalij in okoljskih onesnažil, kar je pomembno pri prepoznavanju njihove nevarnosti in tveganj za zdravje ljudi in okolje. Je vodilna raziskovalka na področju proučevanja toksikoloških lastnosti cianobakterijskih toksinov, preučuje pa tudi druge pomembne skupine spojin, kot so mikotoksini, bisfenoli, prehranski mutageni, nanodelci in ostanki citostatikov v okolju. Z namenom zmanjšanja števila poskusov na živalih, se je v zadnjih letih posvetila tudi razvoju naprednih alternativnih metod preskušanja toksičnosti. Na tem področju je dr. Žegura s svojo raziskovalno skupino med prvimi razvila jetrne in vitro 3D celične modele za proučevanje genotoksičnega delovanja kemikalij. S svojo raziskovalno skupino je razvila nov pristop za določanje mehanizmov škodljivega delovanja kemikalij, ki prepleta tehnologije mikroskopije, pretočne citometrije in toksikogenomike na osnovi kvantitativnih metod molekularne biologije. O vrhunskosti njenega raziskovanja pričajo številna vabljena predavanja in objave v najboljših revijah s tega področja kot so Environmental Pollution, Chemosphere, Cells, Cancers, Archives of Toxicology, Environment International in Science of Total Environment. V zadnjih petih letih so bila njena dela citirana 1825-krat, kar ji prinaša h-indeks 30. Dosežki in znanje izr. prof. dr. Bojane Žegura se preko številnih aplikativnih projektov, zlasti s področja mutageneze kemikalij in biološke kompatibilnosti medicinskih pripomočkov, prelivajo neposredno v gospodarstvo. Svoje znanje predaja študentom Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani in je priljubljena ter uspešna mentorica magistrskim in doktorskim študentom.