Odseki

23. maj 2023

Na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo smo 22. maja gostili dr. Thomasa Douglasa Bennetta z Univerze v Chambridgeu, ki nas je navdihnil s predavanjem "Looking Beyond Crystallinity in Metal-Organic Frameworks".

2. marec 2023

Mojca Opresnik, operaterka na vrstičnem elektronskem mikroskopu in sodelavka Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo je za Znanoteh v časopisu Delo dokazala, kako lahko iskanje primerjav v organskih in anorganskih vzorcih privede do zanimivih podobnosti.

2. marec 2023

Doktorski študenti Lucie Havelková, Alena Hašková in David Šorm, ki prihajajo iz Karlove univerze v Pragi, so uspešno zaključili tritedensko študijsko prakso v Laboratoriju za katalizatorje, pod mentorstvom dr. Sebastijana Kovačiča. 

15. december 2022

Prvič letos je bil na Kemijskem inštitutu razglašen tudi prejemnik financiranja temeljnega raziskovalnega projekta Janka Jamnika za mlado raziskovalko ali mladega raziskovalca. Prejemnik financiranja za leto 2022 je naš sodelavec dr. Andraž Krajnc.

15. december 2022

Na Kemijskem inštitutu spodbujamo kulturo dobrega mentoriranja, kar je za vzgojo vrhunskih raziskovalk in raziskovalcev izjemnega pomena, zato smo še posebej ponosni, da je letošnjo nagrado za Naj mentorja prejel dr. Petar Djinović, sodelavec Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo.

14. december 2022

V reviji Alternator, ki se dotika najnovejših dognanj s področja naravoslovja, družboslovja in humanistike na način, ki je razumljiv vsakomur z osnovnim znanjem o znanosti, lahko preberete tudi članek "Kovinsko-organski porozni materiali – Quo vadis?" avtorice prof. Nataše Zabukovec Logar.

23. november 2022

Naziv je prejela za so-organizacijo 15. mednarodne konference za shranjevanje energije ENERSTOCK2021 »Pametnejšim rešitvam naproti«, ki je potekala od 9. do 11. junija 2021 v Cankarjevem domu v Ljubljani v sodelovanju z izr. prof. dr. Urošem Stritihom iz Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani.

14. november 2022

Odsek za anorgansko kemijo in tehnologijo je pretekli teden gostil prof. Wilhelma Schwiegerja z Inštituta za kemijsko reakcijsko inženirstvo, Friedrich-Alexander Universität, Nemčija. 

8. november 2022

Mojca Opresnik, sodelavka Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo je v prestižni poljudnoznanstveni reviji National Geographic Magazine Slovenija predstavila svoje delo - proučevanje materialov z vrstičnim elektronskim mikroskopom. Tokrat se je osredotočila na primerjavo živega in neživega sveta, iskanju urejenih struktur, oblik delcev in podobnosti med organskimi snovmi ter v laboratoriju razvitimi materiali. 

25. oktober 2022

V nizu potopisno družabnih dogodkov z naslovom 'Znanost brez meja', namenjenih spoznavanju tujih raziskovalk in raziskovalcev, ki delujejo na našem inštitutu, smo se tokrat podajali na Irsko, dom naše sodelavke dr. Ciare Susan Byrne. Predstavila nam je kulturo, tradicijo in gastronomijo Irske, svoje rojstno mesto Dublin ter Atlantsko tehnološko univerzo Sligo, od koder prihaja.

Vodja odseka prof. Nataša Zabukovec Logar je za radijski program ARS v oddaji Podobe znanja spregovorila o razvoju novih materialov, ki omogočajo zajem ogljikovega dioksida in shranjevanje toplote.
 

Veseli smo, da vas lahko povabimo na 9. konferenco Zveze evropskih zeolitnih združenj (FEZA 2023), ki bo potekala od 2. do 6. julija 2023 v Portorožu-Portorožu, Slovenija. Rok za oddajo povzetkov je 30. november 2022.

Organizacijski odbor FEZA 2023

Strokovnjaka s Kemijskega inštituta dr. Ema Žagar in dr. Matjaž Mazaj sta za STA in DELO spregovorila o pomenu odkritij letošnjih nobelovih nagrajencev na področju klik kemije.

Na 28. letnem srečanju Slovenskega kemijskega društva, ki se je odvijala v Portorožu v Sloveniji med  21. in 23. septembrom 2022, je doktorski študent Tomaž Kotnik z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo osvojil prvo nagrado za najboljšo predstavitev znanstvenega prispevka na konferenci.

Vodja odseka, prof. dr. Nataša Zabukovec Logar je za časnik Finance spregovorila o nujnosti zajema ogljikovega dioksida ter možnih načinih in postopkih zajema, transporta, skladiščenja in predelave ogljikovega dioksida v uporabne kemikalije.

Vodja odseka prof. dr. Nataša Zabukovec Logar letošnja prejemnica Preglove nagrade za izjemne dosežke na področju kemije in sorodnih ved.

Na konferenci YOURHETCAT 2022, ki se je odvijala v Szegedu na Madžarskem med 11. in 13. julijem 2022, je doktorski študent Tomaž Kotnik z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo osvojil nagrado za najboljšo predstavitev znanstvenega prispevka na konferenci.

Prof. dr. Nataša Zabukovec Logar je bila na 20. svetovni zeolitni konferenci julija 2022 v Valenciji izvoljena za tajnico Svetovne zeolitne zveze (International Zeolite Association) za tri leta.

Matevž Roškarič, mladi raziskovalec na odseku D09, je na slovesnosti Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru prejel dekanovo nagrado za raziskovalno nalogo. Raziskovalno delo za magistrsko nalogo z naslovom Katalitska hidrogenacija ogljikovega dioksida v metanol v prisotnosti katalizatorjev na osnovi žlahtnih kovin. je opravil na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu pod mentorstvom doc. dr. Sebastijana Kovačiča in znan. svet. dr. Albina Pintarja.

Prihodnje leto bomo gostili Evropsko konferenco FEZA 2023 (9. konferenca Zveze evropskih zeolitnih združenj). Konferenca bo potekala od 2. do 6. julija 2023 v Kongresnem centru Grand hotela Bernardin v Portorožu. Petdnevni znanstveni dogodek bo udeležencem nudil plenarna in vabljena predavanja, predavanja udeležencev in poster predstavitve. Organizirana bo tudi poletna šola. Vljudno vabljeni, da obiščete spletno stran dogodka: https://feza2023.org/en/

Raziskovalno delo dojemam kot privilegij

Prof. dr Nataša Zabukovec Logar, vodja odseka za Anorgansko kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštututu je za medijsko hišo Delo spregovorila o svojem delu raziskovalke. Vabljeni k branju!

NPM-6 (New Photocatalytic Materials for Environment, Energy and Sustainability)/PAOT-7 (Photocatalytic and Advanced Oxidation Technologies for Water, Air, Soil and Surfaces) konferenca se je letos v sodelovanju Kemijskega inštituta, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in Redox technologies Inc. iz Kanade odvijala od 4. do 7. aprila 2022 na Kemijskem inštitutu v Sloveniji. Lokalni organizacijski odbor:  prof. dr. Nataša Novak Tušar (predsednica), prof. dr. Urška Lavrenčič Štangar (podpredsednica), dr. Albin Pintar, prof. dr. Nataša Zabukovec Logar, Marjana Gantar Albreht, Suzana Mal, dr. Andraž Šuligoj, Aljaž Škrjanc. Fotografinja: Mojca Opresnik (Foto galerija)

Načtovanje in razgradnja permanentno poroznega kovinsko organskega materiala na osnovi Vitamina C in cinka

Kovinsko-organski materiali izkazujejo velik potencial za uporabo kot dostavni sistem terapevtskim molekulam, a je biokompatibilnost gradnikov, topila in aditivov pogosto spregledana. V dosežku predstavljamo novo bioMOF strukturo sestavljeno iz enot vitamina C in cinkovih kationov, sintetizirano z uporabo okolju neškodljivega topila. Prav tako sta predstavljena uspešna vgradnja in sproščanje modelne učinkovine – uree, ter mehanizem razgradnje ogrodja v vodnem mediju.

Prof. dr. Nataša Novak Tušar, vodja Laboratorija za Katalizatorje na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo, je v 2021 pridobila nov ARRS raziskovalni program P1- 0418 z naslovom Kemija katalizatorjev za čisti zrak. Program se začne izvajati v januarju 2022.

O pomembnem dosežku Gregorja Malija in Andraža Krajnca lahko beremo tudi v intervjujih, objavljenih na spletnih portalih SiolNET, tromba.si in delo.si.

Stabilizacija perovskitov v kovinsko-organskem steklu

Raziskovalca Andraž Krajnc in Gregor Mali z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo (D-09) sta sodelovala pri raziskavi kompozitov kristalnih svinčevih perovskitov in kovinsko-organskih stekel.

Svinčevi perovskiti, kot sta CsPbI₃ ali CsPbBr₃, imajo izjemne optoelektronske lastnosti, katerih izkoriščanje v praksi pa žal močno omejujeta njihova nestabilnost v polarnih topilih oziroma okoljih. V takšnih okoljih perovskiti preidejo v optično neaktivne oblike, iz njih pa se tudi začnejo izločati svinčevi ioni. Avtorji raziskave so pokazali, da lahko črno, fotoaktivno fazo cezij-svinčevega jodida učinkovito stabilizirajo s pripravo kompozita s sintranjem v kovinsko-organskem steklu. Dobljen kompozit je izkazal vsaj dva reda velikosti intenzivnejšo fotoluminiscenco kot čist perovskit. Jakost fotoluminiscence kompozitnega materiala se je tudi po 10 000 urah izpostavljenosti vzorca vodnemu okolju obdržala pri 80% začetne jakosti.
 
Andraž Krajnc in Gregor Malista z meritvami NMR spektrov cezijevih jeder potrdila fazno čistost v kompozit vgrajenih perovskitov in pokazala, da obstaja tesen površinski stik med nanokristali perovskita in obdajajočim kovinsko-organskim steklom. Članek, ki opisuje izsledke raziskave, je bil objavljen v reviji Science.

Povezava: https://www.science.org/doi/10.1126/science.abf4460

Med najvidnejšimi dosežki leta 2021, ki ga v potrditev Znanstvenemu svetu ARRS predlagajo članice in člani Znanstvenoraziskovalnih svetov posameznih ved, je tudi članek avtojev Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo : https://www.ki.si/novica/katalizator-s-sinergijskim-ucinkom-za-ciscenje-zraka/

Alenka Ristić je sodelovala na delavnici Pan-European Clean Energy Transition: ways to strengthen transnational cooperation 19. januarja 2022, kjer je predstavila raziskovalno delo na področju shranjevanja energije v Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo, aktivnosti v EERA JP Energy Storage ter vlogi v projektu Horizon2020 StoRIES - Storage Reserch Infrastructure Ecosystem.

V okviru projekta H2020 StoRIES (Razpis H2020-LC-GD -2020) Odsek za anorgansko kemijo in tehnologijo in Odsek za kemijo materialov industrijskim in akademskim raziskovalcem iz Europe omogočata dostop do raziskovalne infrastrukture, kot so XRD difraktometri, sorpcijski analizatorji, TPR /TPO/ TPD kemisorpcijski analizator, UV-VIS spektrofotometer in AR-STEM, za raziskave materialov za shranjevanje energije.

Vodja Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo, prof. dr. Nataša Zabukovec Logar je v intervjuju za Radio Trst A, v oddaji HEVREKA - Portreti ženskih znanstvenic nekoč in danes, spregovorila o svojem delu kot znanstvenica. Oddaja je bila na sporedu 17.1.2022.

Odsek za anorgansko kemijo in tehnologijo je postal član SP3-Thermal energy storage (TES) pri European Energy Research Alliance (EERA) Joint Programme Energy Storage.

Na konferenci Enerstock 2021 je potekala podelitev EERA nagrad. Sodelovalo več kot 50 mladih raziskovalcev. Najboljše študentske/podoktorske prispevke je ocenila komisija za podelitev nagrad in koordinator JP ES SP3 dr. Salvatore Vasta.

The 15^th Virtual International Conference on Energy Storage ENERSTOCK2021 with the theme "Towards Smart Solutions" was held in Ljubljana, Slovenia, from 9 to 11 June 2021, hosted by the National Institute of Chemistry Slovenia and the University of Ljubljana - Faculty of Mechanical Engineering. The conference was attended by about 250 researchers and experts from 28 countries from all over the world. At the conference, an impressive number of distinguished experts presented the latest scientific and technological achievements as well as future trends and prospects related to materials, applications and systems for thermal and electrical energy storage, power-to-gas or heat applications, climate change and other related disciplines.

In addition to two plenary lectures (dr. Andreas Hauer, ZAE Bayern, Germany and prof. dr. Henrik Lund, Aalborg University, Denmark) and five keynote lectures (dr. Wim van Helden, AEE INTEC, Austria; prof. dr. Claudio Gerbaldi, DISAT, Politecnico di Torino, Italy; dr. Emiliano Borri, University of Lleida, Spain; prof. dr. Halime Paksoy, Çukurova University, Turkey and dr. Petar Djinović, National Institute of Chemistry, Slovenia), participants had the opportunity to present their work in oral presentations and short oral poster presentations.
The contributions showed that the development of materials for thermal energy storage remains an important and urgent research area for further development of TES technologies.

Suhi reforming metana v konvencionalnem in mikrokanalnem reaktorskem sistemu

Sintezni plin predstavlja platformno plinsko mešanico vodika (H₂) in ogljikovega monoksida (CO). Z ustvarjanjem ustreznega razmerja H₂/CO lahko sintezni plin neposredno uporabimo za proizvodnjo različnih spojin. Z recikliranjem ogljika in zmanjšanjem koncentracije toplogrednih plinov lahko z izvajanjem treh pomembnih strategij, kot so (i) učinkovito zajemanje in shranjevanje ogljika (CCS), (ii) pridobivanje energije iz obnovljivih virov, in (iii) okrepljena raba produktov končne energije, dosežemo nadaljnje omejevanje globalnega segrevanja. Pretvorba CO₂ predstavlja pomemben korak v proizvodnji izdelkov z visoko dodano vrednostjo.

Pri razvoju mikrokanalnega reaktorskega sistema za preučevanje procesa nizkotemperaturnega suhega reforminga metana so sodelovali raziskovalci z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo (D09) in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Članek najdete na naslednji internetni povezavi: https://doi.org/10.1016/j.cej.2020.127498.